Predlog zakona mora nato potrditi še vlada, sprejem po rednem postopku v državnem zboru pa utegne trajati vsaj dva meseca. Zadnje redno zasedanje parlamenta pred volitvami bo sredi julija, torej je za sprejetje tega zakona še slabe štiri mesece časa. Na sprejem zakona pritiskajo predvsem Društvo izgnancev, Združenje žrtev okupatorjev in Združenje materialnih oškodovancev okupatorjev. Kot zanimivost zapišimo, da prvega vodi sestra poslanca DeSUS Franca Žnidaršiča, drugega pa brat nekdanjega predsednika državnega sveta Ivana Kristana. Zadnjič so društvo in združenji hoteli uveljaviti pravice svojih članov, ko so pred tedni poslanci SD v njihovem imenu predlagali dopolnilo k zakonu o koncu vračanja premoženja. Dopolnilo, s katerim bi vlado obvezali, da v pol leta pripravi zakon o povrnitvi vojne škode, je vladajoča večina ob skopih pojasnilih ministra Šturma takrat zavrnila. Kot je znano, je zakon zatem z vetom zavrnil državni svet in v parlamentu bodo prihodnji četrtek o njem ponovno glasovali. Vodja poslancev SDS Jože Tanko ob tem osnutku zakona poudarja, da so prejšnje vlade krivice popravljale le določenim skupinam državljanov, ta vlada pa je prva, ki k temu pristopa po načelu pravičnosti in enakosti. Na drugi strani socialni demokrati, ki so že z dvema poslanskima vprašanjema neuspešno spraševali vlado, kaj misli storiti glede povračila materialne vojne škode, menijo, da ta zakon ne sme dobiti priokusa predvolilne kampanje, čeprav je po triletnem odlašanju padel prav v čas tik pred volitvami. Da si ne bi političnih zaslug zanj prilastila le vladajoča koalicija še zlasti zato, ker bo breme zagotavljanja denarja za povračila škode morala prevzeti prihodnja vlada, vodja poslancev opozicijske SD Miran Potrč predlaga, da bi ga soglasno vložile vse parlamentarne stranke. Da je osnutek zakona dobra osnova za razpravo, pravijo tudi v LDS.Osnutek zakona o povračilu vojne škode določa: