Naše čvrsto stališče je bilo ves čas, ne glede na nekatere drugačne interpretacije, da plačni sistem pokriva vse dejavnosti in se nihče ne more izključiti, sicer sistem ni več celovit. Z zdravniki se pogovarjamo na izhodiščih, da so vključeni tudi oni, smo pa pripravljeni upoštevati njihov predlog, da znotraj sistema plač kot izvedbeni instrumentarij nastopajo poklicne kolektivne pogodbe, ne samo kolektivne pogodbe dejavnosti. S strokovnim svetom za plače smo to posebej preverili in sprejeli stališče, da so lahko poklicne pogodbe zelo primeren izvedbeni akt, vendar pod pogojem, da gre za reprezentativni sindikat in da so poklicne pogodbe v okvirih, ki jih postavlja sistem. To sta dve sidri, prvo so orientacijska delovna mesta, drugo razponi v plačnih skupinah, ki naj bi bili po našem predlogu določeni z zakonom. In tretji pogoj, da so dopustni dodatki, ki jih bo določal zakon, s tem da se bo višina določala s kolektivnimi pogodbami za javni sektor oziroma z zakonom. Novi plačni zakon bo še naprej temeljil na različnih interesnih skupinah javnega sektorja. Kar nekaj je določb, ki to omogočajo, recimo določba, da so delovna mesta, funkcije, nazivi v posameznih delih javnega sektorja še naprej določeni s področnimi zakoni. Tudi vertikalno napredovanje bo še naprej urejeno s področnimi zakoni, vrsto dodatkov naj bi določal zakon, njihovo uporabo in višino v posameznih delih javnega sektorja pa kolektivne pogodbe oz. zakon za funkcionarje. Zelo veliko možnosti je za upoštevanje specifik, in potem ko smo se poenotili o vsebini in ciljih zakona, o javnem sektorju - vlada je sprejela celo seznam oseb javnega prava in je jasno, na koga bi se rešitve nanašale -, preostane, da dialog nadaljujemo, da razčistimo del odprtih vprašanj o napredovanjih, dodatkih in uspešnosti in poskušamo soočiti stališča glede razponov. To bo odločilno obdobje in želimo si sodelovanja sindikatov in njihovih pobud.