Da, zgreši se v smislu, ali bo prišlo poslabšanje ali ne, skratka, o generalnih spodrsljajih govorimo. Včasih smo napovedovali tako, da smo analizirali meteorološke karte in jih fizično primerjali s predhodnimi. Na vsakih šest ur smo risali nižinske in vsakih dvanajst ur višinske karte in opazovali, kje je bila fronta dan prej ali pred nekaj urami. Glede na znana dejstva, kako se določene vrste front vedejo, smo lahko sklepali, kakšno bo vreme v začetku samo za en dan, potem za dva ali tri dni, danes pa se da to storiti že za pet dni. Ta čas se je zelo podaljšal. Po klasičnih metodah danes nihče več ne dela, ampak vse to počnejo računalniki. Danes lahko od računalnika že zahtevate, da vam nariše karto Slovenije s temperaturami jutri ob 20. uri. Vendar računalniški modeli spet ne morejo upoštevati vsega. Parametra vertikalnega gibanja zraka recimo ne moremo meriti, čeprav model to zahteva, zato je treba do takega podatka priti po ovinkih. Prav tako ne moremo izmeriti trenja zraka ob zemeljski površini, kadar recimo piha veter, kar ima določene posledice in jih je prav tako treba upoštevati. Te stvari je treba v računalniškem modelu poenostaviti, zato tudi ti modeli ne morejo dati stoodstotno zanesljivih rezultatov.