Ljubljana - Izzivalec Mišel Zupančič proti prvaku Slavku Deklevi 2:2. Tudi prihodnjo nedeljo, ko bo v Ilirski Bistrici na sporedu osrednji dogodek domače bencinske sezone, mednarodna avtomobilistična gorsko-hitrostna dirka za veliko nagrado Ferrarija in Petrola, bo mimo številnih zelo atraktivnih in hitrih gostov v ospredju pozornosti predvsem dvoboj za domači naslov v diviziji 2. Za avtomobilske navdušence, ki se ob tej progi vselej zberejo v velikem številu, imata oba tekmeca na voljo enaka dirkalnika, BMW 320i razreda superturizem. Pa sta res povsem enaka? Za ogrevanje pred dirko nam je uspelo izzvati oba dirkača, da povesta, kaj mislita o avtomobilu svojega tekmeca.»Med avtomobiloma so tri leta razlike, Zupančičev je letnika 93, moj pa 96. Po tej logiki bi moral biti moj avto veliko naprednejši in boljši, v resnici pa ni tako. V Zupančičevem taboru so opravili izredno veliko dodelav, precej več kot v moji ekipi, tako da je njegov avto v marsičem povsem enakovreden mojemu, v nekaterih elementih celo boljši, tu in tam pa sem vendarle tudi jaz ohranil nekaj prednosti,« je Slavko Dekleva položil osnovo za pogovor o najbolj sofisticirani dirkalni tehnologiji, kar jo premorejo slovenski avtomobilisti. Zupančiču je bil kompliment všeč, ni pa ga razorožil: »Te predelave so nekaj takega, kot bi dal na stare čevlje nove vezalke. Moj avto je star sedem let in pri tej starosti začne že navaden avto odpovedovati na vseh koncih, kaj šele dirkalni. Marsikaj smo naredili, v marsičem pa smo bili omejeni s šasijo. Avto je tehtal 1070 kg, kar smo zbili na 1050, minimum pa je 1000 kg, za kar mora imeti Dekleva celo uteži, da ga dosega. Te uteži pa lahko nastavi tako, da je avto uravnotežen, da kompenzira odsotnost sovoznika. 50 kg razlike se nemara ne zdi veliko, toda poznavalci vedo, da je eden najpomembnejši podatkov v avto športu razmerje med težo in številom konjskih moči.« Glede konjskih moči je Dekleva dejal, da jih ima njegov motor po specifikaciji znanega tunerja BMW Schnitzerja 290, da jih ima bržkone toliko tudi Zupančič, čeravno je nekje prebral, da naj bi jih njegov tekmec imel 296. Zupančič tega ni hotel komentirati, je pa med smehom dejal: »Nemara se je on malo premalo pohvalil, jaz pa preveč.« K temu je treba dodati, da je bil v Zupančičevem avtomobilu motor originalno zamaknjen po vertikalni osi za 20 stopinj, a mu je uspelo s svojimi sodelavci (strokovno pomoč mu nudita ing. Janez Flerin in BMW Italia) predelati ležišče na vertikalno lego, tako da so ga lahko tudi posodobili.