Nemško pravo med razloge, zaradi katerih je povečanje osnovnega kapitala prevzemni družbi prepovedano, všteva med drugim tudi okoliščino, da je prevzeta/prenosna družba imetnica deležev prevzemne družbe, ki niso v celoti vplačani. Tretji točki prvih delov prvih odstavkov §§ 54, 68 nUmwG. Po vsebini gre za položaje v zvezi s pripajanjem koncernske družbe matere h koncernski družbi hčeri torej pripojitev po vertikalni osi navzdol , ob predpostavki, da so deleži prevzemne družbe hčere, ki so v posesti prevzete družbe matere, vplačani le deloma. Zaradi univerzalnega pravnega nasledstva, ki implicira prenos vsega premoženja prevzete na prevzemno družbo, bi zaradi pripojitve prevzemna družba pridobila lastne, še nepopolno vplačane deleže. Kar se obravnava kot izjema pri derivativnem pridobivanju lastnih delnic, in sicer kot pridobitev lastnih delnic z univerzalnim pravnim nasledstvom; gl. peto točko prvega odstavka § 71 nAktG. To bi pomenilo, da bi se dolžnik nevplačanega dela vložka in upnik združila v isti osebi (prevzemni družbi), zaradi česar bi dolžnost doplačila (zaradi konfuzije) prenehala, kar bi neposredno nasprotovalo načelom zagotavljanja kapitala. V teh okoliščinah je prevzemni družbi povečanje osnovnega kapitala prepovedano, prepoved pa je utemeljena z dejstvom, da v nasprotju s pravili o zagotovitvi kapitala, če bi prevzemna družba pridobila lastne, nepopolno vplačane deleže, hkrati pa bi povečevala svoj osnovni kapital zato, da bi iz tega naslova zagotovila nove deleže v korist imetnikov deležev prevzete družbe. Hügel (I), 639 nn.