modernih družbah so možnosti, da spremenimo poklic, ugled, ekonomsko stanje največje v zgodovini družbene slojevitosti. Sistem slojevitosti je razmeroma odprt. Možnost, da človek spremeni svoj položaj znotraj enega sloja ali preide v višji ali nižji sloj, imenujemo družbena mobilnost (gibljivost, prehodnost). Poznamo več vrst mobilnosti. Razlikujemo jih glede prehodnosti iz sloja v sloj in pri tem ločimo: horizontalno mobilnost, kjer človek ostane znotraj istega sloja, spremeni pa dejavnost oziroma poklic (npr. administrator postane trgovec); vertikalno mobilnost, kjer se posameznik dvigne v višji sloj (družbeni vzpon, promocija; npr. kvalificirana delavka se izobražuje in postane inženirka) ali zdrsne v nižji sloj (družbeni »padec«, degradacija). pravičnosti in svobode – torej vrednot, za katere se verjame, da so del kulture modernih družb. Velika mobilnost bi pomenila, da je družba resnično odprta in da je pomemben (ali vsaj prevladujoč) pridobljen status in ne pripisan. Pomenila bi, da imajo vsi ljudje ne glede na slojevsko poreklo (pa tudi ne glede na spol, etnično pripadnost itd.) enake možnosti za uspeh. Zato imajo zgodbe o uspehu ljudi, ki so začeli iz nič in prišli na vrh, značilnosti mita. Zaradi sprememb v strukturi dela (tehnološke spremembe ipd.) je npr. težko trditi, da je sin peka napredoval, če je postal tajnik. Raziskave ugotavljajo še večjo povezavo med slojevskim (družinskim) izvorom in zaposlitvijo otrok v 80. letih kot v 70. letih. To je še posebej značilno za visoko cenjene in dobro plačane profesionalne in menedžerske poklice, tako da se večina mobilnosti zgodi v bližnje razrede (npr. iz nižjega srednjega razreda v srednji razred). Najmanjšo mobilnost pa zaznavajo v najvišjih in najnižjih razredih. Ugotavljajo, da se pripadniki močnih in bogatih elit rekrutirajo iz otrok tistih, ki že pripadajo takšnim skupinam. Temu procesu pravimo samorekrutacija elite. Samorekrutacija elite je bila posebno vidna, ko so analizirali družbeno poreklo predsednikov izvršnih odborov v ZDA 1986 v 243 velikih korporacijah. Ugotovljeno je bilo, da je v teh korporacijah kar dve tretjini predsednikov izhajalo iz zgornjega ali višjega srednjega razreda.