Ne glede na omenjene negativne značilnosti lokacije JEK ne moremo trditi, da graditelji pri njenem projektiranju in gradnji niso upoštevali teh okoliščin. Potres povzroča nihanje zemeljskega površja (in sega tudi v globino, vendar sorazmerno manj močno, kot bi pričakovali). Na površju potres deluje na gradbeno konstrukcijo prek njenih temeljev in je pri tem povsem kaotičen glede smeri, pospeškov in amplitud nihanja. Vertikalna komponenta tega nihanja, usmerjena navzgor, ni nevarna za konstrukcijo, ker jo dejansko razbremenjuje od vertikalnih obremenitev, za katere je zgrajena. Zelo nevarne pa so horizontalne komponente tega nihanja, ki delujejo v vseh smereh. Horizontalno nihanje povzročajo sile, ki delujejo na konstrukcijo od temeljev do vrha, njihova moč pa je odvisna od moči potresa. V statiki oziroma dinamiki jih konstruktorji upoštevajo kot deleže sile teže (ki jo v svetu označujejo s črko g - gravitas). Horizontalne potresne sile, ki jih predpisujejo za gradnjo na potresnih območjih, so odvisne predvsem od geološke strukture terena (večje so za mehkejše formacije, najmanjše za skalo) in pomembnosti zgradb. Te se izražajo s tako imenovanim seizmičnim koeficientom. Naši predpisi, ki so veljali v času gradnje JEK, so predpisovali za območje 9. stopnje naslednje seizmične koeficiente: slaba tla 0,10 g; srednja tla 0,08 g in dobra tla 0,06 g.