V panogah, kjer velikost omejuje število vitalnih tekmecev, lahko podjetje, ki si prvo zagotovi ugodno ekonomsko pozicijo, dobro uspe. Sposobnost zadržati kupce. Hitro rast lahko predvidi tudi podjetje, ki mu uspe zadržati prve kupce, ker ti ne marajo sprememb, oziroma ker čutijo, da imajo z menjavo več stroškov kot koristi. Hitra rast trgovskega poslovanja zagotavlja, da podjetnik lahko osvoji neko ozemlje. Rast tekmecev. Podjetnika lahko prisili k rasti tudi rast tekmecev. V panogi, kjer vodilno podjetje postavlja standarde (kot na primer pri operacijskem sistemu za PC-je), je hitra rast edini izhod za mlado podjetje, ki želi ostati v vrhu. Omejenost virov. Mlado podjetje ne bo moglo rasti, če ne more zaposliti sposobnih sodelavcev, ali če vlagatelji in posojilodajalci nimajo zaupanja v program podjetja. Po drugi strani pa je za hitro rastoče podjetje vedno dovolj zanimanja, saj vsi želijo biti v družbi zmagovalcev. Notranja finančna sposobnost. Če novo podjetje ni sposobno privabiti vlagateljev ali najeti ugodnih posojil, je rast podjetja odvisna od njegove notranje finančne sposobnosti. Podjetja, ki lahko poslujejo z visokimi maržami in lahko financirajo, dosegajo visoko rast. Podjetnik, ki dejavnost financira z lastnimi sredstvi, po znani formuli za trajni razvoj podjetja ne more povečati dobička po višji stopnji od stopnje dividend (dobiček od delnic). Toleranca kupcev. Izdelki mladega, hitro rastočega podjetja, imajo lahko nekaj pomanjkljivosti. Kupci v segmentu visoke tehnologije, denimo, so vajeni napak, in imajo celo veselje, če se včasih pritožijo čez kakovost izdelkov; podjetja, ki pokrivajo ta segment kupcev, lahko hitro napredujejo. Na drugi strani pa morajo biti na zagotavljanje visoke kakovosti zelo pozorni proizvajalci luksuznih izdelkov in različnih nadzornih sistemov, ki si napak in malomarnosti ne smejo privoščiti. Osebni temperament in cilji. Nekateri podjetniki si zelo prizadevajo za hitro rast, medtem ko se drugi počutijo nelagodno, ko se srečujejo s krizami in boji, ki so del podjetniškega življenja. Ena od omejitev za hitro rast je tudi osebni podjetnikov slog in njegova pripravljenost na stresno življenje. Vlaganje v organizacijsko infrastrukturo Le malo podjetnikov ima ob začetku delovanja izdelano strategijo in načrt, kako bodo prišli do organizacije, ki bo sposobna uresničiti to strategijo. Dejansko večine novih podjetij, ki nimajo formalnih sistemov nadzora, ustaljenih poti odločanja in jasno opredeljenih vlog za zaposlene, ne moremo niti imenovati organizacije. Ustanovitelji takšnih podjetij improvizirajo. Večino pomembnih funkcij opravljajo kar sami in se odločajo po trenutnem navdihu. Neformalna zasnova in delovanje je sta utrezna, če podjetniki ne želijo postaviti na noge veliko, obstojno podjetje. Če si pa podjetniki zastavijo tak cilj, morajo začeti razvijati formalne sisteme in procese. Takšna organizacijska infrastruktura šele omogoča rast podjetja, toda hkrati zvišuje režijske stroške in upočasni odločanje. Koliko infrastrukture je dovolj in koliko je preveč? Da bi uskladili naložbe v infrastrukturo s potrebami strategije, ki jo uresničujejo, morajo podjetniki oceniti, koliko je njihova strategija odvisna od naslednjega: Delegiranje odgovornosti oziroma delovnih nalog. Delovne naloge, ki jih je podjetnik najprej opravljal sam, bo z rastjo podjetja prenesel na zaposlene, kar pomeni, da mora razviti ustrezne mehanizme za spremljanje kakovosti dela sodelavcev, kakor tudi standardne postopke. Vendar je potrebno pri nadziranju sodelavcev določiti pravo mero - preveč napotkov, kako naj zaposleni opravljajo svoje delo, lahko zaduši njihovo iniciativnost. Če pa morajo delavci, ki so v stiku s strankami, ukrepati hitro in iznajdljivo, potem je bolje, če se podjetje osredotoči na merjenje uspeha, primerja rezultate z obveznostmi in skrbi za primerne nagrade. Specializacija dela. V malem novem podjetju vsakdo počne po malem vse, toda z razvojem pride do tega, da mora vsak dobiti jasno vlogo, ki ga uvrsti v neko funkcijsko enoto. Po drugi strani pa je treba specializirane dejavnosti integrirati, kar je na primer vloga direktorja, ki usklajuje proizvodno in marketinško funkcijo, oziroma sistemov, ki merijo in nagrajujejo zaposlene za sodelovanje z drugimi oddelki. Pomanjkanje integrativnih mehanizmov je razlog, zakaj geografska širitev, vertikalna integracija, širjenje ponudbe in drugačne strategije, namenjene doseganju ekonomije obsega, pogosto propadejo. Sredstva za rast. Podjetje, ki ima omejena finančna sredstva za rast, mora znati predvidevati in nadzorovati pritok sredstev v prihodnosti. Banke večinoma niso navdušene nad dajanjem posojil podjetjem s šibkimi nadzornimi sistemi in šibko organizacijsko strukturo. Arhivski zapis . Če podjetnik želi nekoč podjetje prodati, mora začeti zgodaj. Potencialni kupci bodo hoteli videti arhiv finančnih in številnih drugih podatkov, ki bodo pokazali, kaj se je s podjetjem dogajalo skozi vsa leta - to bo zanje zagotovilo zdravega poslovanja.