Čeprav izhajata iz vzhodnega sveta in delujeta v zahodnem, se nočeta shematsko zatakniti v dualizem dveh realnosti: idealistične, ki je usmerjena v vrednote, in materialistične, ki je osredotočena v potrošništvo. »Družba je bila vedno potrošniška,« pravita. »Ne gre za idealizem in materializem, temveč za ravnotežje soobstajanja. Množični mediji so imeli nekdaj drugoten vpliv, nosilci pozicij so bili izobraženci. Sedaj je vse pomešano, izgubljajo se kriteriji kakovosti in vse postaja relativno. V tem demokratičnem principu, ko je vse lahko enako pomembno in dobro, se je vertikalna hierarhija vrednosti izgubila in obstaja samo še horizontalna.« Ilja jo je ponazoril z zgodbo o spremembi mentalitete pri študentih, ki mu jo je povedal prijatelj Boris Greuys. »Nekdaj so študentje sedeli in poslušali, kaj jim ima učitelj povedati, ker naj bi vedel, oni pa ne. Sedaj pa govorijo, gospod profesor, to je vaše mnenje, moje mnenje je popolnoma drugačno. Ne gre več za edukacijo, temveč za popolno enakovrednost mnenj.«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Čeprav čeprav podredni veznik
izhajata izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
iz iz predlog; rodilnik
vzhodnega vzhoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
delujeta delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
v v predlog; mestnik
zahodnem zahoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nočeta hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina, zanikani
shematsko shematsko splošni prislov; nedoločena stopnja
zatakniti zatakniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; tožilnik
dualizem dualizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
dveh dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, mestnik
realnosti realnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
idealistične idealističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
usmerjena usmerjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; tožilnik
vrednote vrednota samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
materialistične materialističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
osredotočena osredotočen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; tožilnik
potrošništvo potrošništvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Družba družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
potrošniška potrošniški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pravita praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, dvojina
Ne ne členek
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
idealizem idealizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
materializem materializem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
temveč temveč priredni veznik
za za predlog; tožilnik
ravnotežje ravnotežje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
soobstajanja soobstajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Množični množičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
mediji medij samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
drugoten drugoten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
vpliv vpliv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
nosilci nosilec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pozicij pozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
izobraženci izobraženec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Sedaj sedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pomešano pomešan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
izgubljajo izgubljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
kriteriji kriterij samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
kakovosti kakovost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
postaja postajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
relativno relativno splošni prislov; nedoločena stopnja
V v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
demokratičnem demokratičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
principu princip samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
enako enako splošni prislov; nedoločena stopnja
pomembno pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vertikalna vertikalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
hierarhija hierarhija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
vrednosti vrednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
izgubila izgubiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
in in priredni veznik
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
samo samo členek
še še členek
horizontalna horizontalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Ilja Ilja samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ponazoril ponazoriti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
z z predlog; orodnik
zgodbo zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
o o predlog; mestnik
spremembi sprememba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
mentalitete mentaliteta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pri pri predlog; mestnik
študentih študent samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
povedal povedati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
prijatelj prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Boris Boris samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Greuys Greuys samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
študentje študent samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
sedeli sedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
poslušali poslušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
učitelj učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
povedati povedati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ker ker podredni veznik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
vedel vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
oni on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
ne ne členek
Sedaj sedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
govorijo govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
gospod gospod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
profesor profesor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vaše vaš svojilni zaimek; 2. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
mnenje mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
moje moj svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, ednina
mnenje mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
popolnoma popolnoma splošni prislov; nedoločena stopnja
drugačno drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Ne ne členek
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
več več členek
za za predlog; tožilnik
edukacijo edukacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
temveč temveč priredni veznik
za za predlog; tožilnik
popolno popoln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
enakovrednost enakovrednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
mnenj mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Sobotna priloga
avtor: neznani novinar