Po mnenju Percyja Barnevika, švedskega poslovneža, ki se je med drugim kalil tudi pri Sandviku in v podjetju ASEA in se pozneje proslavil kot prvi človek multinacionalke ABB, je največja nevarnost dolgih, razvlečenih sestankov velikanska poraba časa, ki ljudi demotivira. Dolg, nekonstruktiven in neproduktiven sestanek na vrhu, se nadaljuje na nižjih nivojih (tam so pogovori praviloma še bolj dolgovezni in neučinkoviti), ki morajo svoje zaposlene obvestiti, o čem so se pogovarjali na srečanju »top of the top«. Vzporedno s širjenjem baze piramide se veča tudi poraba časa. Od vrha hierarhične piramide proti dnu narašča eksponencialno, to pomeni, da bi bila na desetem nivoju poraba časa že enaka prvotni minutaži na deveto potenco. Tudi to je včasih pomanjkljivost velikih sistemov, katerih sestavni deli so med seboj informacijsko odtujeni. V okorelih gigantih prinaša veliko izgubo časa tudi toga vertikalna hierarhija - njena horizontalna različica, ko ni šefov in formalnih vodij, marveč prevzame iniciativo v roke tisti, ki je najbolj sposoben in ima najboljšo idejo, drugi pa mu sledijo s svojo ustvarjalnostjo, je nedvomno možnost za znatni prihranek po nepotrebnem izgubljenega časa, namenjenega zagotavljanju, ustvarjanju in plasiranju dodane vrednosti. Zato je razumljiv tudi nasvet, ki ga je Barnevik dal mlademu diplomantu, ko ga je ta na začetku kariere vprašal, kaj je najpomembnejše, ko se ambiciozen diplomant odloča za službo. »Skrbno izberite direktorja oziroma vodilni tim, za katerega boste delali. Pomembno je izbrati podjetje, v katerem imajo spodbuden, racionalen odnos do časa in razpoložljive potenciale vlagajo v perspektivne kadre. Pomagajo jim razviti njihove prednosti in sposobnosti.«