SAS, ki si jo je izmislil Britanec David Stirling med tem, ko je ležal v bolnišnici v Kairu, je nastala leta 1941. V skladu z njegovo zamislijo še vedno temelji na majhnih, štiri- do petčlanskih enotah mož, ki imajo različne specialne sposobnosti. Pripadniki SAS so se med drugo svetovno vojno med drugim uspešno povezali z francoskim odporniškim gibanjem. Ob koncu druge svetovne vojne so SAS razpustili, vendar samo za krajši čas. Oživela je že leta 1950, med malajsko vojno, po kateri je njeno delovanje postalo tajno. V vseh težavah, pa če so bile te v Adnu ali na Severnem Irskem, je SAS igrala svojo vlogo. Njeni pripadniki naj bi bili, takšna je Stirlingova zamisel, moški, ki ne prenesejo običajne vojaške discipline, avanturisti, hazarderji, neozdravljivi ločenci, fantje, ki drugje ne najdejo svojega prostora. Stirling je govoril celo o vagabundih. Današnji pripadniki SAS naj bi bili, prav nasprotno, ambiciozni možje, ki hrepenijo po uspešni častniški karieri. Edino nestrpnost do avtoritete in želja po neodvisnosti naj bi ostali tako pri njih kot drugih specialcih. Predstavljali naj bi si jih kot drzno bratovščino, ki je sposobna učinkovito ukrepati za svojo domovino. Po drugi strani je z naraščanjem vloge SAS naraščala tudi potreba po generalskem in političnem nadzoru nad njimi, ki mu zagovorniki specialcev nasprotujejo. Specialne enote niso več specialne, če morajo čakati na dolgotrajni verižni sistem sprejemanje odločitev, ker izgubijo svoji dve glavni prednosti: hitrost in presenečenje.