Ekonomski učinki stanovanjske zakonodaje in 21,5-, 18,7-, 15,4-odstotna tolarska inflacija so v gospodarstvu ustvarili razmere, kakršne smo v preteklosti poznali v južnoameriških državah. V kratkem času, v treh mesecih, smo dobili idealno denarno ureditev, imenovano »currency board«; BS izdaja tolarje samo še na podlagi nakupa nemške marke in tako povečuje obseg tolarjev v obtoku le prek posegov na devizni trg. V začetku oktobra je bil današnji način emisije tolarjev, ki je povečal devizne rezerve na več kot 400 milijonov DEM in omogočil približno 60-odstotno kritje denarnega področja tolarja, le teoretična postavka. Ugodni odkupni pogoji, ki jih določa stanovanjska zakonodaja, so sprožili verižni proces denarnih učinkov: velika ponudba deviz »iz nogavic« in tujine je povzročila presežek ponudbe nad povpraševanjem na menjalniškem trgu (v zadnjih dveh mesecih so banke kupile ca. 300 milijonov DEM, prodale le 80 milijonov DEM) in posledično zniževanje prodajnega tečaja z 42,5 SLT/DEM na okoli 40 SLT/DEM. V medvalutnem razmerju to pomeni začasen tržen padec DEM nasproti tolarju in prevrednotenje njegove tečajne vrednosti. Ob stabilizacijskih učinkih deluje zbliževanje menjalniškega in »uradnega« tečaja nacionalne valute hkrati izrazito negativno na področje izvoznega gospodarstva in na povečanje tolarske likvidnosti.