V tej trditvi je gotovo nekaj resnice, saj so se pogajalci vodilnih držav, zlasti ameriški, več kot očitno trudili, da se ne bi verižni seriji neprijetnih vesti o svetovnem gospodarstvu, ki jih je slišati v zadnjem času, pridružila še ena takšna novica iz Katarja. Medtem ko so oblasti te majčkene državice v Perzijskem zalivu okrepile varnostne ukrepe na mejah, da se ne bi ponovili prizori s protestniki, ki si jih je bilo mogoče ogledati v televizijskih prenosih iz Seattla, Prage in Genove, pa je bilo po drugi strani ogromno diplomatske veščine vložene v iskanje formule, ki bi omogočila sprejetje sporazuma o odprtju novega kroga pogajanj o nadaljni liberalizaciji svetovne trgovine. Pri tem je bilo še posebej očitno prizadevanje, da bi tako ali drugače prepričali svet, da je glavni cilj sestanka v tem, da bi od novega kroga liberalizacije revnejše države dobile več, kot so dobile po prejšnjih krogih, tako da bi ta vse bolj sporna globalizacija dobila tudi nov, bolj človeški obraz.