In skupaj z vsem tem, kot dopolnilo in brez posegov v celovitost preroških spisov, bo treba izkoristiti - in tako bomo storili - vse, kar se v svetu dogaja takega, da našo temo ohranja aktualno. Pri tem izključujemo prispevek Edgarja Cayceja, ki se bo morda v prihodnosti izkazal za zelo dragocenega, a njegove napovedi še niso nesporno uresničene. Nevarnost potopa je že minila - nekaj prostora mu bomo namenili v nadaljevanju, kjer je eno od poglavij posvečeno tej temi. Na potop so opozarjali astrologi že v davnih časih, uresničiti pa bi se moral v letih 1983-1984, ko so bili vsi planeti sončnega sistema med seboj poravnani. O tem je bilo že velikokrat govora. Ob podobni poravnavi planetov so mogoče katastrofe vseh vrst in obsegov: potresi, klimatski preobrati, nesreče, ki zajamejo ves planet. Lahko pa se ne zgodi prav nič. In v resnici je do poravnave planetov prišlo, a nismo opazili, da bi to na kaj vplivalo. Morda bi bilo bolje, ko bi rekli, da doslej ni bilo opaziti nobenih vplivov, saj nihče ne more zagotoviti, da ne bo poznejših vplivov niti ne večje zakasnitve. V tej knjigi so bolj poudarjeni trajanje trenutnega konfliktnega stanja in njegovi vplivi na bližnjo prihodnost kot pa utopična videnja mislecev. Za nevarnost tretje svetovne vojne, ki se morda po razpadu sovjetskega bloka ne zdi verjetna, ne moremo reči, da je povsem izginila, lahko se znova pojavi na drugih krajih in z drugimi državami, razlogi so lahko drugačni. Postopno razkrajanje ekosistema, ki se približuje točki, ki ne dovoljuje več življenja; konkretne možnosti kozmične katastrofe, ki bi jo povzročilo trčenje dveh planetov, eksplozija zvezde in pojav "nove" ali "supernove" na kateri od bližnjih zvezd, in to bi sprožilo verižne eksplozije v celotnem sončnem sistemu; nepredvidljiv prihod antimaterije ali napad nezemeljskih bitij: ob vseh teh argumentih moramo pokazati resnost, če želimo trditi in dokazati, da konec sveta - ali vsaj našega sveta - vedno bolj vztrajno trka na naša vrata.