Nič nimam proti poletju, ampak ko pride jesen, se v zraku zgodi nekaj posebnega, nekaj čarobnega, nekaj, česar nihče ne zna opisati, lahko pa to vsi občutijo. Ko se poletna vročina ohladi, postane ozračje prijaznejše, ljudje se sprostijo in postanejo bolj odprti. Njihova prijaznost vpliva na druge ljudi, ki so je tako veseli, da se odzovejo še z večjim zadovoljstvom in s tem spet vplivajo na druge. Vse skupaj je videti kot verižna eksplozija nečesa, kar nima besede, je pa zelo pozitivno. Tako nekako sem se počutil tisto jesen. Novo šolsko leto se je že začelo in dobil sem občutek, da lahko na vseh področjih začnem znova. Ves svet sem imel na dlani in če bi hotel, bi ga lahko kot žogo zavrtel na sredincu.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
nimam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
proti proti predlog; dajalnik
poletju poletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
ampak ampak priredni veznik
ko ko podredni veznik
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
jesen jesen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
zraku zrak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
posebnega poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
čarobnega čaroben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
česar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
zna znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
opisati opisati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
občutijo občutiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
poletna poleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
vročina vročina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ohladi ohladiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
postane postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ozračje ozračje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
prijaznejše prijazen splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, imenovalnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sprostijo sprostiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
postanejo postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
bolj bolj splošni prislov; primernik
odprti odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Njihova njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
prijaznost prijaznost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
vpliva vplivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
veseli vesel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odzovejo odzvati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
še še členek
z z predlog; orodnik
večjim velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, orodnik
zadovoljstvom zadovoljstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
vplivajo vplivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
druge druga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
videti videti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
kot kot podredni veznik
verižna verižen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
eksplozija eksplozija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nečesa nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
nima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
besede beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
pozitivno pozitivno splošni prislov; nedoločena stopnja
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
počutil počutiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
tisto tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
jesen jesen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Novo nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
šolsko šolski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
leto leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
začelo začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
in in priredni veznik
dobil dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
občutek občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
da da podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
vseh ves celostni zaimek; srednji spol, množina, mestnik
področjih področje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
začnem začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
znova znova splošni prislov; nedoločena stopnja
Ves ves celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; mestnik
dlani dlan samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
hotel hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
bi biti pomožni glagol; pogojnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
žogo žoga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zavrtel zavrteti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; mestnik
sredincu sredinec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Mag
avtor: neznani novinar