»A Mao Cetung je vendarle velel, naj ameriška delegacija predlog naslovi na kitajsko zunanje ministrstvo. Za dokumentacijo, za neka pogajanja v prihodnosti, zelo verjetno. Če bi Mao Cetung pred sedemintridesetimi leti ukazal drugače, svet ne bi nikoli iznašel izraza pingpong diplomacija. A se je kljub njegovemu začetnemu odklonilnemu mnenju vendarle začela,« je dejal Zedong, ki je globoko v sebi vedel, da je bilo znova ogroženo tudi njegovo življenje. Čeprav je Zedong javno povedal, da se lahko za vse športne uspehe zahvali filozofiji Mao Cetunga, svetovna športna javnost dolgo ni vedela, kaj se je z njim zgodilo po letu 1966, ko je kitajski predsednik začel kulturno revolucijo in so kitajski študentje in kmetje krenili v maščevalni klavski pohod proti profesorjem in drugim intelektualcem. Sports Illustrated je v reportaži s svetovnega prvenstva v namiznem tenisu leta 1969 celo objavil fotografijo Zedonga, igralca, čigar forhend je bil po mnenju mnogih tehnično najbolj popolno izvajan udarec vseh časov, in pod njo postavili preprosto vprašanje. Dead or Alive? Mrtev ali živ? Kot se je izkazalo kasneje, je bil Zedong še z nekaj kolegi iz reprezentance res obsojen spogledovanja z Mao Cetungovim glavnim političnim tekmecem Liu Shaochijem in tudi zaprt, a k sreči ni končal kot Rong Guotuan, ki je leta 1959 postal prvi kitajski svetovni prvak v namiznem tenisu, potem pa so ga norosti Maovega režima spravile tako daleč, da je dvignil roko nadse.