»Kaj, to srajco?« je odvrnila, s prsti zgrabila rob pod gumbi, nato pa potegnila, dokler se ni raztrgala in so se izpod nje pokazale moje gole prsi. Nato je zgrabila še suknjič in tudi tega strgala z mene – medtem pa je ves čas glasno sopla ter se z rokami in nogami tesno pritiskala ob moje. Opotekla sem se in segla proti steni, nato pa si z roko zakrila obraz – mislila sem namreč, da me bo udarila. Ko sem jo nazadnje le pogledala, sem videla, da je povsem bleda; a ne od besa, temveč od pohote. Zgrabila me je za roko in položila moje prste na ovratnik svoje obleke; in – nesrečnica, kakršna sem bila – ko sem doumela, kaj je zares hotela od mene, sem začutila, da tudi sama diham vse hitreje ter da se oglaša tudi moja češplja. Potegnila sem za čipko in slišala, kako je popustilo nekaj šivov, ta zvok pa je name učinkoval kot konica biča, ki ošvrkne konja po stegnu. Strgala sem z nje tisto črno in belo in srebrno obleko, ki jo je dala narediti v Worthu, da bi se skladala z mojim kostumom; in ko je uničena in poteptana obležala na preprogi, mi je velela, naj pokleknem nanjo in jo pofukam, dokler ji ni prišlo in še enkrat prišlo.