Za repo so po švicarskih izkušnjah optimalna rahla, lahka tla, uspeva pa sicer tudi na ostalih tleh. Optimalni čas setve je glede na lego med 1. in 15. avgustom. Potrebna količnina semena znaša 6 do 8 kg za hektar. Priprava tal ni zahtevna, je lahko zelo reducirana, saj Švicarji priporačajo setev kar v strnišče, da se tako doseže v jeseni boljša pohodnost zemljišča. Za pašo jo sejejo ca 1 cm globoko, 80 dni pred predvidenim pričetkom paše na njej s sejalnico ali pa trosilcem umetnega gnoja. Dognojujejo z dušičnim gnojilom ali kar z gnojnico 3 do 4 tedne po sestvi. Bolj zgodaj sejana da večji pridelek suhe snovi s slabšo krmno vrednostjo v pozni jeseni. Glede na vremenske razmere se na posevku repe začne pašna sezona za molznice, vzrejno živino in dojilje koncem oktobra in traja vse do srede decembra. Pri molznicah naj delež repe v obroku ne preseže 35 - 50 %, pri ostalih pa je ta % lahko precej višji vse tja do 75 %, da se tako prihrani čimveč konzervirane krme. Pri ekstremnih vremenskih razmerah kot je zgoden sneg, se po izkušnjah iz srednje Evrope glede na količino snega pašo prekine in se lahko nadaljuje, če se snežna odeja kratko zadrži. Nadaljne možnosti izkoriščanja repe so še v preizkušanju. Na poljedelskih območjih z zelo malo padavin jo lahko sejejo tudi spomladi. Na ta način bo v poletnem sušnem obdobju na razpolago rezervna pašna površina. Ta varianta je vpeljana na mnogih gospodarstvih v Avstraliji in Novi Zelandiji. Na višjih območjih se vključi posevek repe kot glavno kulturo pred obnavljanjem travnatih površin. To uveljavljajo predvsem na Britanskem otočju v obnovi degeneriranih travnatih površin.