ljubica pa je postala šele v začetku leta 1932. Že od vsega začetka je Hitler vztrajal, da mora njuna zveza ostati tajna. Politika je imela pač prednost in Eva je že takrat, kasneje pa sploh, največ časa preživela v čakanju na Hitlerja, ki je brzel z enega zborovanja na drugo, saj je bilo leta 1932 kar pet volitev. Nazadnje ji je potrpljenje pošlo, napisala je poslovilno pismo, vzela očetov revolver in se ustrelila v vrat. Krogla je obtičala tik ob vratni žili in čeprav je izgubila veliko krvi, je imela še toliko moči, da je poklicala zdravnika. Hitler jo je obiskal, takoj ko je dobil poslovilno pismo, staršema pa so razložili, da se je Eva ranila, ker je nespretno ravnala z orožjem. Naslednja leta je Hitler Evi posvečal več časa, kupoval ji je nakit in ji dajal denar za obleke. Ernst Hanfstaengel, vodja oddelka NDSAP za stike s tujino, se je Eve Braun takole spominjal: »Takrat je nisem videl prvič. Bila je prikupno, plavolaso dekle, dobro raščena in modrih oči, s skromnim, skoraj plahim šarmom. V Hoffmannovem fotografskem ateljeju mi je že pred nekaj meseci padla v oči.« Medtem se je Hoffmannov studio razvil v pravi koncern, saj je delal skoraj samo še za Hitlerja, ki je medtem postal nemški kancler. Eva Braun je sklenila, da bo ostala pri Hoffmannovih, saj so