Predvsem mi je žal, da se je to zgodilo, saj do zdaj nikoli nisem bil na sodišču, je svoj zagovor začel Nezovič, ki vse od usodnega dne biva v priporih na Povšetovi. Pojasnil je, da se s Huseinom poznata že kako leto dni, srečevala sta se ravno v tem lokalu. Ko je bil trezen, je bil v redu, vinjen pa mi je vedno težil. Večkrat je bil zraven pri prepirih in pretepih. Že pred časom je nekdo oropal neke moje daljne sorodnike in Husein mi je pogosto govoril, da so njega obtoževali tega dejanja, on pa da tega ni storil. Tistega večera je bil v lokalu spet pijan. Psoval me je, odrival in tudi udaril s pepelnikom. Jaz sem se umaknil, pa je še vedno silil vame. Potegnil sem pištolo izza pasu in ustrelil v tla. Proti meni je nato vrgel steklenico in stola, takrat sem še enkrat ustrelil, tudi tokrat v tla, v Huseinovo smer. Lastnik lokala me je miril, zato sem mu izročil pištolo in peš odšel domov proti Župančičevi jami, je pripovedoval obtoženi. Razložil je, da mu je pištolo tistega dne izročil v hrambo neki človek, češ naj jo skrije, da je ne bo pri njem našla policija. Kje je orožje zdaj, ni povsem jasno. Obtoženi je izjavil, da jo je zakopal nekje med lokalom in domom, da ne bi komu prišla v roke.