Nice je naznanil, da bo predstavil videoposnetek. Luči v sodni dvorani so se zatemnile. Nekdo je pritisnil na tipko »predvajaj«. Monitorji so oživeli. Na zaslonu se je pojavil srbski pravoslavni duhovnik, ki je blagoslavljal člane paravojaške enote, znane pod imenom škorpijoni, ki je bila v sestavi srbskega ministrstva za notranje zadeve in je nosila svoje predpisane rdeče baretke in modre policijske uniforme. Stevanović je pripomnil, da je slika preprosto preveč zabrisana, da bi prepoznal obraze članov enote, a da je zvok dovolj čist, da bi razbral ime ali dve. Nice je potem zavrtel še več delov videokasete in jo od časa do časa zaustavil. »Ta videoposnetek razkriva,« je rekel Nice, »da so tej skupini škorpijonov vozili skupine moških iz Srebrenice, da bi jih usmrtili, kar so tudi storili, in to, kar vidite tu, je kamionski tovor šestih mladih moških… Vidite lahko rdeče baretke.« Zasloni so pokazali šest mladih ujetnikov, kako so jih peljali po hribu navzgor na jaso z visoko travo. Dva po dva so jih ustrelili v hrbet. Pojavila so se telesa, ki so zgrudena ležala v travi in plevelu. Živi ujetniki so premikali mrtve, dokler niso škorpijoni, ti srbski heroji, ustrelili še zadnjih dveh. Pričanje in videoposnetek