Po mnenju tožilstva (in kasneje tudi senata) Velikonja ni streljal v samoobrambi. »O silobranu je nesmiselno govoriti, če nekoga ustreliš v hrbet, in to kar v dve osebi. Če se braniš, napadalca ustreliš v prednji del telesa,« je razmišljal tožilec. Da je imel obtoženi namen ubiti brata Hadžić, je po tožilčevo razvidno tudi iz tega, da ju je ustrelil iz neposredne bližine v vitalni del telesa, torej v življenjsko pomembne organe. »Pri svojem dejanju je bil trdovraten. Če bi jih želel le ustrašiti, bi bilo dovolj, da bi pištolo pokazal. Tudi če bi streljal v zrak ali tla, bi mu tožilstvo verjelo, da jih je želel le prestrašiti. A streljal je najprej proti skupini ljudi, nato še v brata Hadžić, ko sta zapuščala lokal in še zunaj lokala. Streljati je prenehal šele, ko mu je zmanjkalo nabojev,« je poudaril tožilec Palovšnik, njegovim argumentom pa je nazadnje verjelo tudi sodišče.