Zastopnik tožene stranke je z odločbo navedeno v uvodu te sodbe zavrnil pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote A. številka ... z dne 29.7.2005 s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ki ga je uveljavljal kot otrok ubitega talca. Organ prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe po povzemanju tožnikovih navedb v vlogi in po citiranju določb 1. člena in 8. odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS št. 18/2003 - urad. preč. bes. v nadaljevanju ZZVN), na podlagi dejstva, ki izhaja iz podatkov v spisih, da je tožnikovega očeta med vojno 1941 - 1945 dne 23.4.1942 smrtno ustrelil partizan na njegovem domu, ugotavlja, da ni šlo za nasilno dejanje okupatorja ali njegovega sodelavca. Ker je nasilno dejanje okupatorja ali njegovega sodelavca v 1. členu ZZVN predpisano kot pogoj zato, da se določeno osebo šteje za žrtev vojnega nasilja, tudi tožnikov zahtevek za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po pokojnem očetu, po presoji organa prve stopnje ni utemeljen. Zastopnik tožene stranke v odločbi z dne 5.1.2007, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo upravnega organ prve stopnje, na podlagi podatkov v spisih ugotavlja, da tožnikov oče ni bil ubit zaradi sodelovanja v NOV in niti ni bil ubit kot talec, torej da ni izgubil življenja v okoliščinah predpisanih za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja in da zato ni izpolnjen zakonski pogoj za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Ker ZZVN v 8. odstavku 2. člena določa, da je mogoče priznati status žrtve vojnega nasilja le otrokom staršev, ki so bili ubiti s strani okupatorja, agresorja ali njegovih sodelavcev, to pa niso bili partizani, tožniku pojasnjuje, da njegove navedbe, da je bila eksekucija očeta s strani partizana posledica očetovega vpisa v fašistično organizacijo in da je bil oče v vpis prisiljen zaradi preživljanja družine, ni mogoče upoštevati. V nadaljevanju ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno vodil postopek, da je v obrazložitvi pravilno navedel razloge za odločitev in da je zato odločba pravilna in na zakonu utemeljena.