Vsebina: 67 klasičnih sonetov s pretežno vojno tematiko sega nekako petdeset let nazaj, v čas II. svetovne vojne. Osnovna dihotomija trna in cveta iz naslova, ki se od vekomaj trpita na istem steblu, je vsebovana že v stalnem soočanju otroka in vojne. Lirski subjekt se tako spominja dogodkov iz otroštva, na kar kažejo posamezne epizode. Tako na nekem pogrebu molita samo dva, vojaški kurat in prvoosebni pripovedovalec. Kurat moli za pokojnikovo dušo, upovedovalec pa za še več pogrebov, saj, očitno kot ministrant, od kurata prejme za vsakega mrtveca po pet lir. Drugič spet fantič pri procesiji ubere socialno noto: kaplan je vampež, ki mu trebuh odsevajo celo zloščeni čevlji, medtem ko fantu svetuje naj si prašne čevlje maže s svinjsko mastjo. Ker pa mama varčuje celo z zabelo, se fantu kralj na cerkveni banderi zazdi izredno podoben kaplanu. Avtor pa s svojo »pravovernostjo« tudi nekoliko pretirava, kot da smo spet v starih jeklenih časih: ko domobranci obračunajo z ljudmi, ustrelijo še prekrasnega konja (ki se pa dobro rimajo domobranci:lipicanci). Mislim, da je to v stvarnosti malo verjetno, saj ne vidim razloga. Če kdo, bi ga morda lahko ustrelili partizani, pa ne zaradi barve telesa, temveč zaradi mesa.