Velenjčani, ki so bili pred tekmo optimistično razpoloženi, so imeli večji del prvega dela rahlo pobudo, a predvsem zaradi nespretnosti in sebičnosti srednjega napadalca Živodina Vidojevića, ki je streljal s praznimi naboji, priložnosti niso znali izkoristiti. Že v 4. minuti je Pavlović iz prostega strela našel luknjo v hrvaškem živem zidu in ogrel dlani vratarja Solomuna, ki je žogo z velikimi težavami le spravil v kot. Stadion je bil na nogah v 17. minuti, ko je Caushllari ukradel žogo, jo imenitno serviral popolnoma osamljenemu Vidojeviću, ki se je osmešil, saj je ustrelil mimo gola. Ko ni šlo s kontinuiranim napadom, so Velenjčani poskušali s protinapadi in samostojnimi akcijami. V 34. minuti je Javornik izvedel pravi slalom med varaždinsko obrambo. Ko bi moral "nogometni Tomba" z roba kazenskega prostora streljati, je žogo porinil do Vidojevića, ki jo je dobesedno zahteval, nato pa slabotno kot kak pionirček ustrelil proti golu. Finiš prvega dela, ki so ga namočile dežne kaplje, potem ko je bil začetek v soncu, je bil razburjiv. Najprej je Pavlović zadel prečko, v naslednjem napadu pa je bil sam pred vratarjem Dabanovićem varaždinski napadalec Kamberović, a ni potrdil slovesa, da je bil nekaj let kralj kazenskih prostorov na slovenskih stadionih. Veliki zmagovalec je bil Dabanović.