Bralka K. M. s Štajerske je pred časom zastavila naslednje vprašanje. V Kmečkem glasu je prebrala, da je ministrstvo za kmetijstvo uveljavilo ukrep zgodnjega upokojevanja, ki je že dalj časa znan tudi v Evropski uniji. K. M. je solastnica hribovske kmetije, ki meri 25 ha, od tega je 6 ha njiv in travnikov, ostalo je gozd, nekaj zemlje pa imajo v najemu. Glavna dejavnost je prireja mleka (že 38 let). Skupaj z možem sta kmetijo dobila v zelo slabem stanju. Danes je K. M. stara 64 let, ima sedem že odraslih otrok in vsi, razen najmlajšega sina, ki ima poklicno lesarsko šolo in je pripravljen prevzeti kmetijo, so odšli od doma. Zdaj hodi v službo, popoldne pa pomaga doma. Bralka je bila sprva kmečko zavarovana nekaj let, ko pa je njihova zadruga vpeljala prostovoljno invalidsko-pokojninsko zavarovanje, je od nje zavarovanje prevzel mož. Sama se je kmečkemu zavarovanju odpovedala, ker pač nista zmogla dveh plačil. Zdaj mož že dobiva pokojnino in je še vedno solastnik polovice posestva. Zanima jo torej, če bo upravičena do evropskega denarja (10-letne rente), če prepišeta z možem kmetijo na sina še letos. Ali je morda bolje, če moževo polovico najprej prepišeta nanjo, tako da bi dobivala rento za celotno posestvo.