tako je organ v smislu ZDIJZ tudi ZPIZ, saj je izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila. Načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen če so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, v takšnem primeru pa organ nosi dokazno breme. Po oceni prosilca organ ni uspel izkazati, da so zahtevane informacije poslovna skrivnost po določbah ZGD-1. S Pravilnikom o varovanju poslovnih skrivnosti zavezanec podatkov, ki izvirajo iz časa, ko je deloval kot javni sklad, ne more določiti kot poslovno skrivnost. V tistem času zavezanec ni imel samostojne pravne subjektivitete in je obstajal le kot premoženje v okviru ZPIZ, zato tudi ni pristojen za sprejemanje aktov, ki se nanašajo na varovanje podatkov iz tistega časa in morebitni takšni notranji akti za podatke v tem obdobju ne morejo veljati. Za sprejem takšnih aktov bi bil kvečjemu pristojen ZPIZ. Zahtevane informacije tako niso poslovna skrivnost po 1. odstavku 39. člena ZGD-1. Organ je v obrazložitvi navedel: »če bi Kapitalska družba razkrivala podrobnosti vseh posameznih poslov ... ne bi nihče več želel skleniti pravnega posla s Kapitalsko družbo«. S tem organ v ničemer ni navedel in natančno obrazložil preteče škode in concreto, ki je bistveni element poslovne skrivnosti po 2. odstavku 39. člena ZGD-1 in ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ampak je le pavšalno oziroma generalno zatrjeval škodo brez obrazložitve škodljivih posledic, s čimer v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja meril po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Pri takšnih navedbah organa gre za obrazložitev posredne škode, ki bi nastala z razkrivanjem poslovne skrivnosti drugih oseb. Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo dejansko konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi dejansko škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Dejstvo, da zavezanec posreduje podatke, ki jih je po veljavni zakonodaji dolžan posredovati, ne more imeti škodljivih vplivov za njegova bodoča poslovna razmerja. Bolj verjetno se zdi, da bi lahko imela protizakonita ravnanja, med drugim nepravilno ne posredovanje informacij, za organ prej škodljive posledice, saj bi se obseg poslovanja z zavezancem zmanjšal prav zaradi takšnih informacij o zavezančevem protizakonitem delovanju. Pri tem velja poudariti, da v konkretnem primeru delnice družbe LGB d.d. niso bile nikoli izdane (ne v materializirani ne v nematerializirani obliki) in se z njimi nikoli ni trgovalo na prostem trgu, obstajal je zgolj sporno urejen notranji trg družbenikov družbe. Nadalje se je družba LGB d.d. preoblikovala in danes obstaja kot LGB d.o.o. z edinima družbenikoma … in ... Zadevne delnice ne obstajajo več in se z njimi ne trguje. Zaradi vsega navedenega z razkritjem zahtevanih informacij za nikogar ne morejo nastati nikakršne škodljive posledice in se tako te informacije, ki niso določene za poslovno skrivnost po 1. odstavku 39. člena ZGD-1, ne morejo šteti za poslovno skrivnost. Poleg tega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po ZDIJZ javni. Informacija javnega značaja je po ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam. Zahtevani podatki v prodajnih pogodbah zadevnih delnic ustrezajo tej definiciji. Podatek o kupnini delnic je Informacijska pooblaščenka opredelila že v odločbi št. 021-114/2007/14 z dne 02.09.2008, v tem postopku je bila Kapitalska družba d.d. obravnavana kot zavezanec po ZDIJZ. Zahtevana informacija, kupnina za delnice oz. cena delnic, ni osebni podatek, ki uživa varstvo po ZVOP-1 in je določen kot izjema v 6. členu ZDIJZ. V primeru, da drugi podatki zahtevanih prodajnih pogodb vsebujejo osebne podatke, se zanje uporabi 7. člen ZDUZ, ki določa, da pooblaščena oseba iz dokumenta izloči informacije iz 6. člena, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz tega člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Pooblaščena oseba pa prosilca seznani z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Zavezanec je torej dolžan dokument izročiti prosilcu in če je le mogoče, v smislu citiranega 7. člena, omejiti izjeme iz 6. člena ZDIJZ. Predvsem pa zavezanec ne sme, samo zaradi dejstva, da se v njem nahaja varovana izjema, zavrniti dostopa do celotnega dokumenta. Zavezanec mora ob vsakem primeru z ustrezno skrbnostjo in preučevanjem dokumenta odločati o tem, ali se da varovani podatek zaščititi ali ne. Natančnejši postopek vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. L. RS, št. 76/2005, v nadaljevanju Uredba) v 21. členu. Ta določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.