Zjutraj sem vstal pred drugimi, stopil na prag koče in na veliko veselje uzrl jasno zvezdnato nebo. V miru sem pojedel in se pripravil na vzpon. Ob pol šestih je koča nenadoma oživela. Oskrbnica je postregla zajtrk, nato pa se je začel direndaj v predprostoru, kjer so se hoteli vsi naenkrat opremiti za pot na vrh. Še v trdi temi sva med prvimi krenila na pot. Ob svetlobi čelnih svetilk sva napredovala po grebenu proti ledeniku. Zvezde na nebu so počasi bledele in silhuete gora na vzhodu so se vse jasneje zarisovale v rdečkasti svetlobi vzhajajočega sonca. Medtem ko sva se ob vznožju ledenika navezovala, naju je prehitelo nekaj navez, v glavnem gorskih vodnikov s klienti. Čez ledenik se je v vpadnici serakov vila široka gaz, ki je prečkala nekaj večjih razpok. Pod seraki je gaz zavila levo ter se čez strm led povzpela proti bivaku Lombardi. Na tem najbolj strmem in ključnem mestu ledeniškega vzpona (t. i. Bärenloch) je bil led tako trd, da se je cepin kar odbijal od njega. Počasi sva se vzpenjala višje in višje, vse do naslednje strme stopnje, za katero se začne položnejši svet, ki se izteče v vršni greben. Večkrat sva se ustavila, uživala v razgledih, ki sta nama jih nudila prečudovito vreme in kristalna vidljivost ter občudovala ledeniški svet. Nad dolino, ki je bila še vedno pogreznjena v jutranjo senco, so globoko pod nama plavali beli oblaki. V daljavi so se bleščali številni vrhovi in na zahodu sem prepoznal staro znanko Piz Bernino. Z desne sva, sledeč zanesljivi gazi, obšla s seraki ovešeno ledeniško kopo in se usmerila proti vršnemu grebenu. Nekatere naveze so se že vračale, vrh je bil na dosegu roke in ob prijetnem spoznanju, da dolga pot ne bo zaman, sva čez nekaj trenutkov stopila na greben in se zazrla v prelep prizor, ki se nama je odprl onkraj gore. Kot na dlani so se vrstili vrhovi Monte Zebrù (3740 m), Königspitze (Gran Zebrù, 3859 m) in Monte Cevedale (3769 m), med katerimi je izstopala piramidasta Königspitze, podoba idealne gore. Stala sva na vrhu, po grebenu Hintergrat so prihajale nove naveze, megle iz dolin so se dvigale višje in višje ter se začele kopičiti ob vrhovih. Napočil je čas za vrnitev. V dolino sva se vrnila z zadovoljstvom in zavestjo, da sva na Ortlerju doživela dan, ki bi bil težko lepši.