V zaščiteni dolini Duora je 38.588 ha vinogradov, razdeljenih na tri glavna območja. Spodnji Corgo ima 13.492 ha, Zgornji Corgo 17.036 ha in Zgornji Duoro 8.060 ha. 85.000 parcel je označenih po kakovosti od A do F glede na lokacijo, zemljo in starost, ki jo dosegajo vina, registriranih pa je 30.000 pridelovalcev. Dve tretjini vinogradnikov ima parcele, manjše od pol hektarja in povprečno ne pridelajo več kot 2.800 litrov vina. Trgatev je od septembra do oktobra, v zadnjem obdobju pa pridelujejo poleg portovcev tudi suha bela in rdeča vina. Vina se iz doline preselijo v osrednje pristanišče Vila Nova de Gaia, kjer jih velika trgovska podjetja tudi ustekleničijo in zorijo, številna med njimi pa imajo tudi svoje vinograde. Za njihovo kakovost skrbi v Portu Inštitut za porto, ustanovljen 1933, pod nadzorom ministrstva za kmetijstvo, do l. 1986 pa so morale biti vse količine porta prodane prek Vila Nova de Gaia. Po zakonodaji iz l. 1986 lahko vino prodajajo tudi neposredno iz doline, toda tam 30 registriranih polnilcev še vedno ne proda več kot en odstotek porta. Večina trgovine je še vedno v rokah izvoznikov v Vili Nova de Gaia in družin, ki se z vinsko trgovino ukvarjajo že stoletja. Najbolj znana imena med njimi so Kopke, Burmester, Sandeman, Taylor in drugi. Porto predstavlja zadnjih 200 let petino vsega portugalskega izvoza in dve tretjini vrednosti v tujino prodanega vina. Do l. 1963 je bila glavni kupec Velika Britanija, za njo so prevzele uvozno štafeto Francija, Belgija in Nizozemska. Kar 94 odstotkov ga izvozijo v države EU, vse bolj priljubljen pa postaja tudi v ZDA. Včasih so tudi portovca izvozili največ v sodih, danes ga prodajo v steklenicah, ceno pa začnejo pridobivati šele po desetih letih staranja in nabirajo zrelost tudi več kot 40 let. Predlani so ga izvozili 924.537 hektov in lani 903.770 hektov, kar je skoraj polovica celotnega portugalskega vinskega izvoza. Največ, kar 283.000 hektov, so ga lani kupili Francozi, nekoč prvi Angleži pa le 92.000 hektov. Za steklenico so dobili povprečno 900 tolarjev (1.000 eskudov) in z njim zaslužili v preteklem letu 66 odstotkov celotne vinske pogače. Kupce pridobivajo na novih vinskih trgih, na primer v ZDA, kjer so za steklenico dobili skoraj 1.500 eskudov. Sladokuscev, ki uživajo v okusu vinskih starcev z barvami od oranžne do ambre in okusi od kave do tobaka ter »zabeljeni« z 19 do 22 volumenskimi odstotki alkohola, pa se povečuje tudi v drugih delih sveta. Slovo svetovne vinske karavane, ki je nenehno čebljala v vsaj štirih jezikih, je bilo z 20 let starim portovcem v kleti Quinta do Portal sicer posladkano, toda zapornica na reki Duoro se je v Portu dokončno dvignila in razgnala vinarje v vse dela sveta.