Po tednu dni smo se malijske prestolnice naveličali. Mesto je mesto: čeprav je lepo in zanimivo, moraš kar naprej paziti, da ti česa ne ukradejo ali da te ne oropajo. Z Metko sva si zaželela, da greva v bush, kot divjino imenujejo Avstralci in Južnoafričani, ter uživava v naravi. Kasneje bo Fred odpotoval v Burkino Fasso in naprej v Niger. Nama se ta puščavska pot zdi pretežka, šla bova raje proti jugu, v Slonokoščeno obalo. Naše poti se bodo kmalu razšle, vendar lahko še nekaj časa potujemo skupaj. »Ceste na jugu države so boljše kot na severu,« je pripomnil Fred, »upam, da mi bosta lahko sledila.« Naslednje jutro smo bili znova na poti. Vozili smo tako kot prej, Fred spredaj, midva pa sva ga komaj dohajala.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Po po predlog; mestnik
tednu teden samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
dni dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
malijske malijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
prestolnice prestolnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
naveličali naveličati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
čeprav čeprav podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lepo lepo splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
zanimivo zanimivo splošni prislov; nedoločena stopnja
moraš morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
paziti paziti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
česa kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
ukradejo ukrasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ali ali priredni veznik
da da podredni veznik
te ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
oropajo oropati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Z z predlog; orodnik
Metko Metka samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, orodnik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
zaželela zaželeti glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
da da podredni veznik
greva iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, dvojina
v v predlog; tožilnik
bush bush samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
divjino divjina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
imenujejo imenovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
Avstralci Avstralec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
Južnoafričani južnoafričan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ter ter priredni veznik
uživava uživati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
v v predlog; mestnik
naravi narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Kasneje kasno splošni prislov; primernik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Fred Fred samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
odpotoval odpotovati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
Burkino Burkina samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Fasso Fasso samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
Niger niger samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Nama jaz osebni zaimek; 1. oseba, dvojina, dajalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
puščavska puščavski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pretežka pretežek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
šla iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
bova biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
raje raje splošni prislov; primernik
proti proti predlog; dajalnik
jugu jug samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
v v predlog; tožilnik
Slonokoščeno slonokoščen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
obalo obala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
kmalu kmalu splošni prislov; nedoločena stopnja
razšle raziti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
vendar vendar priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
potujemo potovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Ceste cesta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
jugu jug samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
države država samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
boljše dobro splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
na na predlog; mestnik
severu sever samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pripomnil pripomniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Fred Fred samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
upam upati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
bosta biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
sledila slediti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, srednji spol
Naslednje naslednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
jutro jutro samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
znova znova splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Vozili voziti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
prej prej splošni prislov; primernik
Fred Fred samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
spredaj spredaj splošni prislov; nedoločena stopnja
midva jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, dvojina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
komaj komaj splošni prislov; nedoločena stopnja
dohajala dohajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Revije
naslov: Svet in ljudje
avtor: neznani novinar