Po eni strani nekatere tovarne množično odpuščajo delavce, da bi razpisovali nova delovna mesta, je utopija. Po drugi strani pa veliko delovnih mest sameva, predvsem tistih, kjer gre za velik vložek fizičnega napora za slabo plačilo in se jih ljudje otepajo. Potem pa že ne moremo govoriti o neki krizi in brezposelnosti, če nihče ne želi delati, bodo rekli omenjeni. Pa smo spet tam. Seveda, strinjam se. Precej je takih oseb, ki neupravičeno uživajo v brezdelju na račun socialnih pomoči in različnih zavodov, ki jim to omogočajo. Če se da, zakaj ne! Pa menda res ne bo človek cel mesec garal za 300 evrov, če jih lahko dobi s strani države za opravljanje brezdelja. Saj ne rečem, precej ljudi, ki prejemajo različne podpore, to bržkone upravičeno potrebuje in prav je, da jim država pomaga, še več pa jih pošteno in trdo dela za to ubogo vsoto denarja, ki jih drži v objemu revščine. Koliko je potem še takih posameznikov, študentov, družin, ostarelih, ki so na pragu revščine, pa jim nihče ne pomaga in se morajo znajti sami. Trdo, težko fizično delo glede na plačilo danes ni vredno nič. In kako je mogoče, da ni denarja za izplačilo plač delavcem, ko pa imajo vodilni v podjetjih vrtoglave mesečne plače s tolikimi ničlami zadaj, da se povprečnemu državljanu zvrti v glavi?! Kje je pravica na tem svetu? To se sprašujejo mnogi.