Včasih, kadar sem primerno razpoložen, ga preberem. Tedaj se spomnim, kako je Allie ob mrzlih zimskih večerih sedela ob plamenečem ognju s kozarcem vina v roki in prebirala pisma, ki sem jih ji napisal v vseh letih. Hranila jih je, tista pisma, in zdaj jih hranim jaz, ker sem ji moral to obljubiti. Rekla je, da bom že vedel, kaj naj storim z njimi. Imela je prav; spoznal sem, da uživam v branju delcev teh pisem prav tako, kot je nekoč uživala ona. Vznemirjajo me, ta pisma, kajti ko listam po njih, spoznavam, da sta ljubezen in strast mogoči v vsaki starosti. Ko zdaj gledam Allie, vem, da je nikoli nisem bolj ljubil, toda ko berem pisma, spoznavam, da sem do nje vedno čutil enako.