Slovenija in Hrvaška se bosta s sporazumom (potrdil ga je že odbor za zunanjo politiko, tako da ga predsednik vlade lahko podpiše) o meji zavezali, da bosta državno mejo zaznamovali v petih letih od uveljavitve sporazuma. Meja na morju se začne v središču izliva reke Dragonje v Piranski zaliv, v točki, ki je približno 270 metrov oddaljena od savudrijske obale. Zaradi nesimetrične oblike Piranskega zaliva ga bo Slovenija dobila nekaj več kakor 80 odstotkov, Hrvaška pa nekaj manj kot 20 odstotkov, je poudaril vodja pogajalcev za mejo Miha Pogačnik . Teritorialno morje Slovenije do odprtega morja povezuje dimnik, kakor mu rečejo, širok 3600 metrov, njegova površina je 46 kvadratnih kilometrov. Pri določitvi 670 kilometrov kopenske meje državi ne bosta ugotavljali razlik v naravi, manjših od 50 metrov, je pojasnil član diplomatske komisije za mejo Dušan Fatur . Razlik, večjih od 50 metrov je bilo 53; od tega je bilo 33 usklajenih na ravni strokovnjakov, od 20 odprtih vprašanj pa so bile največje razlike v Prekmurju, v Sekuličih pod Gorjanci, v snežniških gozdovih in pri Dragonji. Tu je bilo izmenjanih od 600 do 700 hektarjev površin. Najtrši oreh je bila meja ob Dragonji. Na podlagi dogovora, da se meja pusti v strugi reke Dragonje, bodo prebivalci treh zaselkov na južni strani Dragonje - Mlini-Škrile, Bužini in Škodelin - uživali ugodnosti pri prehajanju meje in imeli pravico do pridobitve slovenskega državljanstva. Glede Trdinovega vrha sporazum določa, da severno pobočje, kjer je oddajnik, pripade Sloveniji, del, kjer je vojaški objekt, pa Hrvaški.