postenju ga nimam več. Prej sem užival tablete zaradi preveč kisline, a se mi je tudi to s postenjem uredilo. Na kontrolne preglede krvi vsake tri mesece pa bom še vedno hodil zaradi varnosti.« Teden dni pred veliko nočjo je od prijatelja z levkemijo izvedel za postenje v samostanu Kančevci pri Križevcih v Prekmurju, ki ga vodi neka švicarska zdravnica. Udeležil se je tudi tega enotedenskega posta. »Postenje je potekalo na enak način; uživali smo tudi juho, včasih je bila narejena iz kosmičev. Od sobote do petka zvečer nismo smeli govoriti. Vladala je tišina. Počutil sem se zelo dobro, vendar nismo toliko hodili. Več smo mirovali in smo morali vse delati sami. Na dan smo imeli dve maši. Udeležencev je bilo 38.«