Papeži obsojajo suženjstvo in podjarmljanje v 16. in 17. stoletju. Pavel III.: »Določamo in izjavljamo (...), da je prepovedano jemati svobodo in premoženje omenjenim Indijancem in vsem drugim ljudstvom, ki bi jih v prihodnje kristjani spoznali, pa čeprav so zunaj vere. Nasprotno, določamo in izjavljamo, da smejo svobodno in veljavno uporabljati in uživati svobodo ter svoje premoženje in ju tudi doseči; ne sme se jih zasužnjiti.« (Sublimis Deus, 2. junij 1537). Ko Pij V. zahteva, naj imajo domačini enake pravice kot koloni, še dodaja: »Zato ne sme biti dovoljeno, da bi kakšni posamezni gospodje uporabljali Indijance kot sužnje niti v hiši nit na polju. Smejo pa zaposliti z blagostjo tiste, ki sami hočejo delati, vendar jih je treba v celoti in pravično plačati za njihovo delo, kakor so se prej skupaj z njimi dogovorili.« (Bula 21. marec 1542). Urban VIII. piše portugalskemu generalnemu nadzorniku: »Zelo odločno prepovej, naj si nihče ne drzne ali poskuša zasužnjiti Indijancev, jih prodajati, kupovati, zamenjavati, dajati, ločiti od njihovih žena in otrok, jim odvzeti njihovo lastnino in dobrine, preseljevati ali jim odvzeti svobodo.« Za kršilce velja kazen izobčenja. (Bula 22 april 1639). Res pa je, da papeži tistega časa niso imeli več moči, da bi svoje zahteve kako drugače podkrepili kakor z duhovnimi kaznimi, teh pa se koloni, iskalci zakladov, niso več bali, ker jim je bila višja vrednota materialno bogastvo. Mamon je že spodrival Boga!