Pravi, da se ni nikoli videla nikjer drugje kot v medicini. Navdih je dobila od očeta zobozdravnika. To delo opravlja že osemnajst let. Pravi, da je najbolj pomembno ljudem prisluhniti, jim svetovati, pomagati in »omogočiti, da imajo normalno življenje, če ne vsaj dostojno«. Najbolj uživa pri delu z dojenčki, ker ji predstavljajo začetek nečesa novega in lepega. Pri starejših je malo teže, včasih je naporno, pride tudi do tega, ko bi rada pomagala, a ne more. Pri nekaterih ne najdejo svojcev, nekateri nimajo denarja za dom, med večjimi težavami je tudi osamljenost. Kot patronažna sestra obiskuje ljudi vseh starosti. Na dan ima od šest do štirinajst obiskov. S patronažnimi sestrami Zdravstvene postaje Rogaška Slatina si kraj in okolico razdelijo na ulice in zaselke, pri čemer je največja prednost, da jih ljudje že poznajo.