grožnjam vozilo ne ščiti tako dobro. Poleg improviziranih min veliko grožnjo vozilom pomenijo namreč tudi moderna prenosna protitankovska orožja, predvsem tista z možnostjo napada od zgoraj. Prav tako se je MRAP slabo izkazal kot bojno vozilo: patrulje se z njimi pripeljejo v bližino bojišča in se nato bojujejo peš. V enem izmed svojih pogovorov z novinarji in analitiki je sekretar Gates dejal, da bi morala vojska najti način, kako vozila MRAP vključiti v strukturo enot. Program FCS, ki je stal 25 milijard dolarjev, namreč ni predvideval uvedbe vozil MRAP, ki bi se izkazala na bojišču. To bi v praksi pomenilo, da bi morala KoV in mornariška pehota Korpusa marincev vzpostaviti enote MRAP, namesto, da bi jih uporabljali v razmerah, kjer ta vozila uživajo prednost. Izkušnje, ki jih je sekretar Gates pridobil v vojni v Iraku, so močno vplivale na njegov pogled na bodočo strukturo motoriziranih enot. Razmere bojevanja v Afganistanu so precej drugačno od tistih, s katerimi je bila soočena izraelska vojska v Libanonu leta 2006 in Gazi 2008. Ker se sedanja paleta kopenskih bojnih vozil bliža izteku svoje življenjske dobe, bi vozila MRAP lahko predstavljala za ameriško vojsko slepo ulico in jo s tem oropala pomembnega elementa prilagodljivosti, ki ga bo v prihodnost gotovo potrebovala. Če je prihodnost aktualne flote bojnih vozil negotova, kakšna vozila naj bi jih torej zamenjala? Ameriška vojska bi morala pri iskanju nove generacije vozil izhajati iz štirih imperativov: izrabe informacijskih omrežij; logistične vzdržnosti sistema; ravnotežja med preživetjem, mobilnostjo in ubojnostjo; ter širokega pristopa celotnih sil k modernizaciji. Z drugimi besedami: Gatesova osredotočenost na MRAP je kot pogled na slona skozi oči mravlje. Najbolj zanimiva je razprava o pomenu informacijskih sistemov. Prav Robert Gates je bil zagovornik tehnološko najbolj zahtevnega in kontroverznega dela projekta FCS, to je izgradnje mreže vse do ravni posameznega vojaka in voda. Sam je dejal, da bo sistem FCS bistveno pospešil in izboljšal agilnost in situacijsko zaznavo bojnih formacij. Takšne informacijske tehnologije so se v zadnjem času pokazale kot zelo praktične. Vseeno ostaja težnja zagovornikov transformacije po popolni preglednosti bojišča, zlasti v neregularnem kopenskem bojevanju, neizvedljiva. Vojaška omrežja bodo imela v prihodnosti vpliv na bodočo strukturo celotnih oboroženih sil, ne le KoV. Dejstvo je, da so v zadnjih letih tehnologije, podobne civilnim informacijskim rešitvam, postale nenadomestljiv del vojakove opreme. Z razvojem so ti sistemi postali vse bolj uporabni v kopenskih operacijah.