Utemeljenih razlogov za skrb glede večjega pritoka delovne sile iz Slovenije v EU po vstopu vanjo namreč ni, je stališče, ki ga država zastopa tudi v izhodiščih za pogajanja o omenjenem poglavju. Kot utemeljitev zahteve, da želi z vstopom v EU polno uživati pravico do prostega pretoka delavcev, Slovenija navaja, da je majhna država z majhnim potencialom za migracije, je razmeroma dobro razvita, njen BDP dosega okrog 70 odstotkov povprečja EU oziroma raven sedanjih najmanj razvitih članic, podobno je tudi s plačami. Poleg tega je stopnja brezposelnosti v državi nižja, kot je povprečna v EU, razlika v razvitosti njenih regij je razmeroma majhna, notranja in zunanja selitvena mobilnost prebivalcev pa sta zelo nizki. Tako večjega navala cenejše delovne sile iz Slovenije v EU ni pričakovati, tudi zato ne, ker delovna sila sploh ni poceni. Slovenija je prepričana, da bi EU morala upoštevati načelo diferenciacije, za kar se je na vrhu v Nici ponovno zavezala, so povedali v pogajalski skupini. Dodali so še, da bi ob uvedbi prehodnega obdobja Slovenija postala drugorazredna članica Unije.