Cha je bil raziskovalec na inštitutu kitajskih študij na Oxfordski univerzi in dekan fakultete za umetnost in humanistiko na kitajski Univerzi Zhejiang. V Hongkong se je preselil leta 1948 in delal v novinarstvu. Od leta 1959 do leta 1993 je bil glavni urednik lokalnega časnika Ming Pao . Zmeraj ga je zelo zanimala literatura. Svoje vojne romane je pisal od leta 1955 do 1972 in nekatere od njih je že napisal drugič. Prvič je samo prenesel časopisne zgodbe v knjige. A čutil je, da niso dobro napisane in da jih je treba napisati znova. Nekatere bo predelal še v tretje. Pa ni perfekcionist, le trudi se ohraniti roman o tradicionalnih kitajskih vojnih veščinah pri življenju. V svetu, ki posveča več pozornosti tehnologiji kot literaturi, ta žanr namreč izumira. Cha je eden od redkih pisateljev, ki se na Kitajskem in Tajvanu še ukvarjajo s tovrstno literaturo. Po njegovi sodbi kultura Hongkonžanov ne zanima preveč. Zanima jih samo denar. Cha v letih, ko njegovi vrstniki uživajo pokoj, pripravlja nov projekt: kroniko kitajske zgodovine v dostopni obliki za mlade. Reuters