Po vojni je Knežević užival podporo samega Radovana Karadžića in njegove druščine s Pal, za »vojne zasluge« pa je bil celo imenovan za predsednika občinskega odbora Srbske demokratske stranke. Toda njeno vodstvo se ni le pogreznilo v vojne zločine, temveč je bilo in je še vedno jedro kriminala v Republiki srbski. Knežević se je na tej funkciji lahko prepričal, kako brez vsakršnega sramu kradejo Momčilo Krajišnik, srbski član predsedstva BiH, in drugi s Pal, seveda z blagoslovom skritega Karadžića. Od politike je dvignil roke in izjavil, da odhaja zaradi »splošne kriminalizacije družbe, s katero se ne more strinjati«. Pozneje je prvi podprl Biljano Plavšić, ta pa ga je imenovala za enega od vodilnih policijskih funkcionarjev.