Da, zavedati se moramo tudi, da veliko hranilnih snovi in zlasti vitaminov izgubimo pri nepravilnem kuhanju. Zelenjavo skuhamo zelo na hitro, nekako bolj poparimo. Vedno jo kuhamo v odkriti posodi. To dosledno velja za zelene rastline, saj se pri odprtem kuhanju iz lonca odstranijo hlapne kisline, zelenjava pa ostane lepe zelene barve; pri kuhanju v pokriti posodi hlapne kisline ostanejo v zelenjavi, ta izgubi privlačno barvo in potem povzroča napihovanje v trebuhu. Pri kuhanju krompirja se bomo izgubam vitaminov in mineralov v veliki meri izognili, če bomo kuhali cel krompir v olupkih. Lupljenje zelenjave ali poliranje riža prav tako močno poveča izgube. Vedeti je treba, da je v neoluščenem rižu in polnozrnatem kruhu za 40 do 80 odstotkov več vitaminov kot v belem rižu in belem kruhu. Pri kuhanju riža ostanka vode ne vrzimo stran, marveč ga uporabimo pri pripravi omake. V ostanku vode je veliko vitaminov in mineralov, ki so se izlužili med kuho. Sladkor je v obratnem sorazmerju z vitamini, saj ‘krade’ vitamine iz hrane. Kaj to pomeni? Če uživamo beli, rafinirani sladkor, dobimo takoj energijo v obliki ‘praznih kalorij’, torej takih, kjer ni drugih koristnih snovi. Ker organizem potrebuje vitamine za razgradnjo hrane, tudi sladkorjev, mora te vitamine od nekod vzeti; na voljo so v telesu in vzame jih na škodo tistih, ki bi jih sicer porabili: živci, možgani, imunski sistem ... Izdelki iz bele moke, gazirane pijače in industrijsko izdelani moderni sladki prigrizki so primeri takih ‘praznih kalorij’ in naredijo več škode kot koristi, saj več porabijo, kot dajo. Ogljikovi hidrati so sestavljeni iz kratkih ali dolgih glukoznih molekul. Prazne in kratke molekule industrijsko visoko predelane hrane so hitro razgradljive in imajo visok glikemični indeks. Če pa uživamo ogljikove hidrate iz polnozrnatih in polnovrednih izdelkov, v katerih je tudi do 20 povezanih sladkornih molekul, so te teže razgradljive, proces razgradnje je daljši, glikemični indeks je nizek in mi imamo razporejeno energijo v daljšem časovnem razdobju. Polnovredna hrana je tudi bogata z vitamini in minerali, ki jih telo med daljšim procesom razgradnje lahko tudi uporabi.