Če se barvam ob šestih zjutraj, cenjeni soprog gotovo takoj prileze za mano, si me s čudnim nasmeškom ogleduje in nenehno sprašuje, ali bom kmalu, ker bi se rad stuširal. Zato sem si zadnjič rekla »živela svoboda«, in ko so šli ob devetih vsi od hiše, telefonirala v službo, da imam dopust. In se veselo pobarvala ter uživala ob branju časopisa. Nakar je pozvonil poštar z nekakšnim paketom v naročju. Priznam, da sem pozabila, kaj imam na glavi, in radovedno odprla. »O, Jezus, kaj ste si pa naredili,« je kriknil in zdrvel k meni, ker je najbrž mislil, da bom padla. Komaj sem ga spravila k sebi z dvojnim odmerkom konjaka. Potem sem se pogledala v ogledalo. Po obrazu in po vratu sem imela potočke kane. Res je bilo videti kot nekoliko presušena kri. Fuj.