Jelcin, ki ga je duma zaradi obtožb genocida nad lastnim narodom, vojne v Čečeniji, katastrofalnih razmer v oboroženih silah neuspešno hotela odstaviti, med Rusi ni užival naklonjenosti. Zato je bila izbira naslednika izjemno pomemben projekt. Putin, ki je kot nekdanji vohun KGB služboval v vzhodni Nemčiji, je v Kremelj prišel avgusta 1996 kot član predsednikove administracije. Njegova kariera je bila bliskovita. Poleti 1998 je postal direktor Zvezne varnostne službe, leto kasneje pa se je zavihtel pod sam vrh, kot piše Jelcin, zaradi trdne moralne drže, hladnokrvnosti, privrženosti demokratičnim tržnim reformam in patriotizma. Putin je po njegovem poosebljal generacijo novih, mladih politikov, ki je poklicana, da oblikuje novo »rusko civilizacijo«. Stari, kot sta bila na primer nekdanja premiera Černomirdin in Primakov, ki sta bila nekaj časa v najožjem krogu morebitnih naslednikov, so bili preveč obremenjeni z ostanki komunistične preteklosti. Avgusta 1999, ko so se v Dagestanu zanetile prve iskre nove kavkaške vojne, druge v petih letih, se je začelo odštevanje časa za uresničitev projekta, ustoličenje Putina.