Dan je še visok, vreme lepo in morda bi se kazalo odpraviti prek Kvarnerja. Vendar pa se s severozahoda temni, zato še kakšno uro čakam na črpalki. Čas si krajšam z jedjo, saj sem pošteno lačen. Opazujem nebo in ocenim, da je vreme še naprej zelo sumljivo. Časa za prečkanje Kvarnerja zmanjkuje in premaknem sem v marino. Privežem se na južno stran drugega pomola. Prikaže se mladenič in zahteva dokumente. Kje si bil, ko sem prihajal, zarentačim! Bom že plačal, mu navržem, in fant odide. Sonce prijetno sije, zato si sončim ramo. Poizkušam malo zadremati in čez čas s pontona zaslišim glas. Tam ni nič, zdi se, da je bil glas iz moje glave … Pripravljam si kosilo in uživam na soncu. Dokler še je, kajti kmalu se skrije za oblake in v trenutku postane hladno. Plačilni na obali me mori za pristojbino. Naj počaka, da se uredim! Pa se mu ne ljubi in izgine.