rada imam počitnice. no, saj kdo jih pa nima?! Čeprav moram reči, da ne prenašam najbolje sonca in vročine. na plažo se vedno odpravim s klobučkom, visokim zaščitnim faktorjem in vodo. rezultat mojih preventivnih akcij je, da pridem domov bela, kot sem šla. Potem vsem citiram priznaPiše: ne strokovnjake, ki odsvetujejo sončenje, tudi minimalno. Bolje biti povsem Alenka Mirt Iskra bel, kot da ti sonce poškoduje kožo. Čeprav potihem občudujem lepo zagorele polti in sem jim zelo nevoščljiva. ampak dejstvo je, da sem jaz povsem rdeča, ko me prime sonce, potem se kot nora mažem in ko so že vsi okoli mene rjavi, sem jaz spet bela. toliko o tem. tako da imam kar rada jesen, ko imam lahko spet dolge rokave in mi ni treba razlagati: »Ja, bili smo na morju, ne, bolj malo sem bila na plaži, ja, jaz sem raje v senci, ne nisem bolna, le po dopustu sem utrujena...« ojoj, ti lepotni stereotipi. Pa čeprav že vrsto let velja, da je lepa in zdrava bela polt. Ja ampak ni je čez lepo rjavo barvo. ki deluje zdravo. samo na videz. sicer je smrtno nevarna. ne šalim se. tako so mi dali vedeti. in na plaži vedno opazujem lepe, dolgonoge, brezcelulitne mladenke, ki v minimalnih bikinkah igrajo odbojko. Z dolgimi, valovitimi lasmi. Joj, kako me razkurijo! Mojega moža ne, brez skrbi. seveda sem jim nevoščljiva, poglejte jih! karkoli dajo nase, so videti kot dive. ko pridejo iz vode so videti lesketajoče morske deklice, jaz si hitim brisat lase, da se ne prehladim, seveda! Pa preobleči kopalke, da se ne prehladim, seveda. in obrisat nos, da mi ne kaplja povsod okoli. Če gre z mano v vodo še moja hčerka, najprej uredim njo, potem sebe. na vrsti je iskanje piškotov, nektarin, robčkov, pobarvank, knjig, sončnih očal, klobučkov... Pa iskanje denarja za sladoled, krofe... Lani smo bili v srednji dalmaciji. Poleg nas se je sončilo pet prelestnih slovakinj. Prisežem, da sem jih kar gledala, tako popolne so se mi zdele. s svojimi fanti, ki niso bili prav nič posebnega, so se hahljale na brisačah, igrale karte, si v vodi podajale žogo. nikoli si niso preoblekle kopalk, še obrisale se niso. v desetih dneh jih nisem videla jesti, no, pile so vodo. Česale so si čudovite lase in pobirale poželjive poglede. kako sem se počutila? si lahko mislite. Prijateljicam sem poslala sms-e, v katerih sem jim zagotovila, da je pomembna res samo notranja lepota in da so lepe slovakinje videti, kot da ne lulajo in kakajo in da gotovo ne gre zaupati ženskam, ki nimajo celulita. in poudarila, da bodo tudi lepe sosede kdaj rodile in se vidimo potem... Joj, joj, alenka. Moža sem nekajkrat vprašala, kakšne se mu zdijo in kar je veliko bolj pomembno, kakšna se mu zdim jaz. Bil je naravnost obupan od hitrih odgovorov, kajti le hitri odgovori nas navdajo z občutkom, da nismo tako slabe. na primer: »se ti zdim debela?« in v tisočinki sekundi odgovor: »ne, kje pa!« ko sem zadnji dan pakirala torbičke in torbe s plaže sem spoznala, da je največji uspeh to, da vedno prinesem vse, kar potrebujemo za na plažo, da ne pozabim Barbike, pobarvanke in knjige. da imam skuhan in narejen čaj, ki ga ima hčerka najraje. da so nektarine dovolj trde in hladne in da nikoli, res nikoli ne pozabim piškotov. in da je verjetno kar fajn, da se s hčerko igrava v vodi kot otroka, da kričimo in se mečemo v vodo, se špricamo in si nagajamo in gradimo gradove in mostove. in moja hčerka gotovo še opazila ni lepih deklet, ki so ležale poleg nas. Zadovoljno je vriskala ob naju in se tresla kot šiba na vodi, tako jo je zeblo, ko ni hotela iz morja. Uživajte na počitnicah in ne sekirajte se, kdo bo poleg vas razprostrl brisačo. Pomembno je, da imate čaj in piškote. in ob sebi tiste, za katere ste vi središče sveta.