Pahor: No, mislim, da imava premalo časa, da bi se lotila resnejše analize tega. Moje mnenje je bilo, da vsak, ki stopi na avtobus ali pa na čartersko letalo, zasluži vso mojo pozornost, ne glede na to, kdo je. Tako sem se tudi obnašal in mislim, da so to ljudje zelo cenili. Nisem šel s predsodkom, da če prihaja sindikalni izlet, da si zasluži manj pozornosti, manj prijaznosti, manj profesionalnosti kot skupina uglednih profesorjev iz Londona. Do vseh sem poskušal biti enako profesionalen, prijazen. Poskušal sem jim ustreči, zato da bi uživali na izletu, ker so zaradi tega tudi šli na izlet. In ker sem se od tega tudi vedno kaj navadil, ker je bilo treba stvari preštudirati, sem to počel z veseljem.