večjim veseljem, blagoslavlja od tam, kjer biva zdaj in bo na vse veke. Pri tej njegovi dobroti mi je v krščanski spomin na ubogega človeka - trpečega duhovnika (gledano s človeškimi očmi), ki je tako ljubil Boga in človeka. Kot Kristusov duhovnik je moral, posnemajoč Kristusa, izpiti grenki kelih trpljenja do kraja. Vse, prav vse je nagradil v življenju na temelju trpečega Kristusa in Božje Matere Marije. Bil je preganjan, zaničevan, v temnici komunističnih zaporov. Pripovedoval je, koliko velikih praznikov je bil v samicah. Pripovedoval je o mukah in trpljenju Bogu posvečenih oseb in njega samega kot zapornika na prisilnem delu. Marsikdaj tudi pozneje kot župnika niso razumeli ne le ateisti, ampak tudi verniki, a o tem se ni potožil drugemu kakor najbrž ljubemu Bogu in je vztrajal do konca. (“Kdor bo vztrajal do konca, bo zveličan”). Božje varstvo se kaže tudi v dogodku, ko je s svojim Renaultom 5 letel po zraku, menda čez neko škarpo in ostal nepoškodovan. Celo njegovemu avtomobilu menda ni bilo sile. Kdo drug bi se ubil in uničil vozilo. Naj sedaj uživa mir in radost nebes ter nas od tam blagoslavlja, kot je sam rekel, da mu bo največje veselje pomagati ljudem na zemlji. Gospod Danilo, počivajte v miru. Marijan Badalič