Naša glavna skrb je dobrobit živali. Vendar zaradi negativnih vplivov industrijskega kmetijstva na okolje, mednarodno skupnost in zdravje ljudi nastopamo tudi proti (pre)intenzivnemu kmetovanju. Z vseh gledišč je ena od rešitev uživanje manj, a zato bolj kakovostnega mesa. Zanj je namreč potrebna vzreja živali v boljših pogojih, manj je slabih vplivov na okolje, ne nazadnje je takšno meso manj škodljivo zdravju. Prav skrb za zdravje je prvi in zelo resen razlog za zmanjšanje porabe mesa. Zato bomo prihodnje leto pripravili poročilo o njegovem vplivu na zdravje. Pri odločitvi, da bomo uživali meso, lahko podpiramo več vrst kmetovanja. Industrijske farme, ki proizvajajo nekakovostno, sicer ceneno meso, so najslabša pot. Piščanci na primer veljajo za zdravo meso, toda zaprti so v izredno tesnih kletkah, pri čemer jih silijo, da bi s čim manj krmil kar najhitreje zrasli. V takih pogojih imajo izmaličena telesa, ogromne prsne koše na premajhnih nogah, zaradi prešibkih src pogosto izgubljajo zavest. Predstavljate si telo devetletnega otroka na nogah petletnika. Poleg tega so izrazito občutljivi za bolezni, ki se tako zelo hitro širijo med njimi, kot nedavno ptičja gripa. Slabo zraslo perje se z iztrebki zmeša v krastave obloge, ki so nebesa za bakterije. Zaradi hitrega komercialnega zakola lahko pride do okužbe mesa s pravo plejado bakterij, od salmonele naprej. Takšen način kmetovanja škoduje tudi tam zaposlenim, saj imajo pogosto dihalne težave zaradi prahu, izpostavljeni pa so tudi ogabnim razmeram. Poleg tega je prizadeto tudi okolje takšnih farm.