Volilni model, o katerem je minuli teden državni svet sprejel »načelni sklep«, da ga bo volilcem ponudil v odločanje na referendumu, je delo strokovne skupine treh (dr. Franca Grada, Marka Golobiča in Pavleta Sveteta), to je taiste skupine, ki je pripravila že veljavni volilni zakon, ki je bil sprejet leta 1992. (Prav zaradi te okoliščine je treba že na začetku odpraviti morebitne nesporazume: model, ki ga je skupina pripravila sedaj, ni izboljšana različica zakona iz leta 1992, niti ni model, ki bi se skupini kot skupini sedaj zdel najprimernejši, ampak je preprost model, ki je bil izdelan po naročilu, pri njegovi izdelavi pa so bile odločilne smernice, ki jih je skupini začrtal državni svet.) Tako kot socialdemokratski predlog si tudi ta model prizadeva povečati vpliv volilcev na personalno sestavo državnega zbora (na to, kateri od kandidatov bodo izvoljeni), hkrati pa želi - v nasprotju s socialdemokratskim predlogom - slediti tudi načelu, naj bodo različne politične opcije v državnem zboru zastopane sorazmerno deležu podpore, ki jo uživajo med volilci; ohraniti torej želi tudi sorazmerno strankarsko sestavo parlamenta. Predlog, za katerega se zavzema državni svet, je kombinacija večinskega sistema, po katerem naj bi izvolili 48 poslancev državnega zbora, in proporcionalnega sistema, po katerem bi volilci izvolili preostalih 40 poslancev državnega zbora. Kakšne bi bile volitve po tem zakonu? Ozemlje republike Slovenije bi razdelili na 8 volilnih enot, vsako izmed teh volilnih enot pa v nadaljevanju še na 6 volilnih okrajev. Tako bi dobili 48 volilnih okrajev. V vsakem izmed njih bi volilci izvolili po enega poslanca. Strokovna skupina je predlagala enokrožni sistem volitev oziroma sistem relativne večine. To je sistem, v katerem je izvoljen tisti kandidat, ki prejme največ glasov, pa četudi bi bilo teh - in praviloma je tako - manj od polovice vseh oddanih glasov. Medtem bi preostalih 40 poslancev volilci volili na podlagi strankarskih list, in sicer v vsaki izmed osmih volilnih enot po pet poslancev. Skupno torej štirideset. Glasovanje bi potekalo tako, da bi imel vsak volilec dva glasova. S prvim bi glasoval v večinskem delu (oddal glas za kandidata v volilnem okraju), z drugim pa v proporcionalnem delu (oddal glas za strankarsko listo).