Popoln oče, ljubi slehernega, daje zgled, žrtvuje se za ljudstvo, pomaga revnim...« so mi naštevale prostovoljke ob stojnici z brezplačnim patriotskim gradivom ob vratih v kraljevo palačo, med publiko, ki je čakala na prihod »njegovega veličanstva«. Vrata so se odprla in na tisoče v rumene majice, simbol monarhije, odetih pripadnikov ljudstva je ugledalo objekt svojega oboževanja. Ostareli monarh uživa med ljudstvom za današnji čas nenavadno mero priljubljenosti. Oboževalci mu pripisujejo skoraj polbožanski status. Med množico je završalo, začelo se je divje mahanje z zastavicami, nekateri so padli na kolena, drugi so zaihteli... Sredi razkošne avtomobilske povorke je neslišno drsela limuzina rolls royce in v njej je sedel kralj Pumipon Aduldžadej, Rama IX., vladar z najdaljšim – šestdesetletnim – stažem med trenutno vladajočimi svetovnimi monarhi, ki je te dni praznoval svoj osemdeseti rojstni dan. Težko bi bilo opisati vse ekstravagantnosti, ki so bile prirejene v tednu, ki je zaznamoval »dan Očeta«, jubilej oboževanega vladarja. Še težje bi bilo navesti slehernega izmed dejanj pripadnosti, ki so jih uprizorile množice zvestih kraljevih podložnikov. Prvi tajski vzpon na Everest, posvečen visoki Pumiponovi obletnici, je na veliko žalost naroda propadel. Uspeli pa so naravnost megalomanski večerni ognjemeti, katerih treskajoči zvoki so trajali in trajali, medtem ko so – vse za ljudstvo – v prah in pepel izginjali milijoni. Kralj Pumipon se je rodil v ZDA. Preden je pri devetnajstih zasedel prestol, potem ko je bil v nikoli pojasnjenih okoliščinah leta 1946 ustreljen sveže okronani prestolonaslednik, njegov starejši brat, princ Ananda Mahidol, je v domovini preživel vsega skupaj pet let. Poteze moderne osebnosti, ki ji je botrovala evropska vzgoja, denimo strast do hitrih avtomobilov, je moral zavreči v prid skrbno načrtovane in metodično negovane tradicionalne figure: podobe kralja kot nesebičnega, neegocentričnega vladarja, človeka miru, skromnosti in dobrih del, ki sledi tisočletja stari maksimi, imenovani dhamaradž, v skladu z budističnim naukom pravilne poti – dhamma. Kralj Pumipon je s pomočjo tehnik manipulacije ljudskih množic postal nesporen prvak socialnega varstva in zgled nesebičnega borca v službi ljudstva, ki stoji iznad umazanih rabot korumpiranih tajskih politikov, z namenom duhovne hegemonije pa mu je uspelo ohraniti tudi monopol dvora nad obrednimi institucijami državne religije, budizma. Po demokratičnih spremembah leta 1932, ko je bila ukinjena absolutna in uvedena ustavna monarhija, ima kralj zgolj ceremonialno vlogo. A ignorirati politično vlogo kralja in posameznikov, ki stojijo v njegovem ozadju, bi bilo naivno in kratkovidno, pravijo poznavalci. Čeprav vlada nad informacijami o dinamiki moči tajskega dvora tako strog nadzor, da jih je mogoče kadar koli zavrniti kot zgolj govorice, dobro obveščeni opazovalci ne dvomijo, da je kralj več kot zgolj podpiral nedavni vojaški udar. Odstranjena je bila vzporedna struktura moči demokratično izvoljenega premierja, telekomunikacijskega tajkuna Taksina Šinavate, ki se je s populističnimi programi preveč približal kraljevi priljubljenosti. Od konca druge svetovne vojne se je na Tajskem zvrstilo kar enajst uspešnih državnih udarov. Le dva izmed njih, leta 1951 in 1977, sta bila prestolu nenaklonjena. A njuna oblast se je predvsem zaradi skrbno načrtovane podobe tajskega monarha kaj hitro razvodenila. Rojalisti so s pomočjo vojske prvega izmed premierjev odstranili že leta 1947 in v dolgih letih ameriške podpore, med surovim preganjanjem republikancev, ki so jih označili za komuniste, dodobra oživeli monarhijo. Kralj Pumipon je postal pomembna ikona hladne vojne in ZDA so bile dolga leta jamstvo njegovega prestola. Avtor edine obstoječe neodvisne kraljeve biografije Paul Handley ugotavlja, da kralj Pumipon v svoji dolgi vladavini daje prednost ohranitvi institucije monarhije in avtokratskega reda pred demokracijo. Knjigo z naslovom Kralj se nikoli ne smeji (prej pogosto nasmejani in za šalo razpoloženi kralj se po bratovi smrti v javnosti skoraj ne nasmehne več, pač pa svetu kaže na videz skrušeno podobo bremen in pasti, ki jih prinaša prestol) je izdala ugledna ameriška univerza Yale, ki se je pred objavo znašla pod silovitim pritiskom tajskih oblasti. Neavtorizirana kraljeva biografija je v državi prepovedana, ker naj bi predstavljala grožnjo stabilnosti. Tajska ustava ne dovoljuje niti najmanjše kritike monarha in le`sse majesté je pogosto uporabljeno orožje za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Handley razkriva povezave tajskega dvora z generali, trgovci z mamili, bankirji, monopolisti in Cio, ki so namenjene lastni ohranitvi, in ocenjuje dolgoročno škodo, ki je bila povzročena tajski politiki zaradi kraljeve obsesije z nadzorom nad državo in družbo. V najbolj krvavem izmed vojaških udarov, leta 1976, ko je bilo ustreljenih na stotine in zaprtih na tisoče študentov, pravi Handley, je kralj stal na strani generalov. Z ukazom o ustavitvi streljanja na demonstrante naj bi okleval tudi leta 1992. Osebno se je pogodil z ZDA o napotitvi tajskih vojakov v Vietnam. Kralj naj bi podpiral vojaško hunto v Mjanmaru in v džungli ob meji s Tajsko donedavna vkopane pripadnike zločinskega režima rdečih kmerov v Kambodži.Na ravni države je brezmejno priljubljeni Pumipon od nekdaj deloval kot dejavnik narodne enotnosti. Njegovo šibko zdravje ob politični nestabilnosti v državi zbuja veliko skrb. Po njegovi smrti bi utegnil nastopiti nevaren politični vakuum. Vprašanje nasledstva je, kot v primeru sleherne monarhije, ahilova peta Pumiponove dinastije Čakri. Politični analitiki pravijo, da je bil zadnji državni udar, po katerem na Tajskem vladajo generali, posledica vprašanja izbire naslednika. Kralj naj bi, drugače od odstranjenega premierja Taksina, pred princem Vadžiralongkornom, ki je med ljudstvom na precej slabem glasu, dajal prednost ljubljenki javnosti, princesi Sirindorn. Kljub številnim nedemokratičnim ukrepom generalov na oblasti, da bi po udaru izkoreninili vpliv bivšega premierja, je po raziskavah javnega mnenja na za konec decembra razpisanih volitvah v prednosti politična stranka Moč ljudstva, ki je naslednica bivše Taksinove stranke. Oče naroda, kralj Pumipon, je v tradicionalnem nagovoru ljudstva ob rojstnem dnevu pozval k politični enotnosti: »Pomanjkanje občutka za enotnost države bi utegnilo voditi v katastrofo,« je dejal. Za mnoge je zvenelo kot svarilo, saj obstajajo utemeljene govorice, da bi v primeru volilne zmage Taksinovih naslednikov ob podpori dvora spet zavladali generali.»Kralj je dober človek,« mi je, potem ko je kraljeva avtomobilska povorka izginila z obzorja, povedal eden izmed oboževalcev. »Veš, da je pred kratkim oprostil tujcu, ki ga je užalil?« Švicarski državljan je bil obsojen na 10 let strogega zapora, ker je kraljevemu portretu v pijanosti narisal brke. opoln oče, ljubi slehernega, daje zgled, žrtvuje se za ljudstvo, pomaga revnim...« so mi naštevale prostovoljke ob stojnici z brezplačnim patriotskim gradivom ob vratih v kraljevo palačo, med publiko, ki je čakala na prihod »njegovega veličanstva«.